BIKƆMELI BI BA PƆSOLU 27
27
Polo alomami ta Loma
1Iyana atomba bo meko e bo lokɛkɛdea na masuwa ta Itali, bapa Polo na bato bakina ba bɔlɔkɔ ta mabɔ ma kapita o basodha mokama kombe e nde Djuliusi, ta tei etukuluku e basodha ba Loma ebeamaka «etukuluku e Ogisite.» 2Lotitea ta masuwa madonga ta ngando enɛnɛ e Adalamite#27, 2 Adalamite: edii ngando enɛnɛ ta dɔngɔ ta bokula bo ekenge e mokili mo Adjia o Mokɛkɛ, mbuti na Toloasi. , imia makɛɛkɛ asɛmɛe ta mabongu ma ekenge e mokili mo Adjia. Alisitalake, moto o Masedoane e Tesalonike, adaaka na su engbanga. 3Aya busa, loimea ta Sidona. Djuliusi okɔmeaka Polo bopele, amopa ndjea e bokɛɛ ta dii binande bɛngi adie losusu lodaaka na nde na posa. 4Lokina ena, lonɔɔ mbuti na esanga e Sipele, modjɔ mo mopɛpɛ modaaka moalosɔmbedja ngɔngɔ. 5Ngɔngɔ dji bomela dua enɛnɛ mbuti na Silisi ko na Papili, loso loimea ta Mila, ta ekenge e mokili mo Lisia. 6Iyana, kapita o basodha mokama ba Loma atanea masuwa mamɔti ma Alɛkɛdjandili makɛɛkɛ ta Itali ko aso alokwedja ta tei e mu. 7Masu manɛnɛ, masuwa madalaka bopɛtɛ bopɛtɛ ko loimea mbuti na Kinide na ikamba mɛnɛ. Abo mopɛpɛ mooloyekeaka, lonɔɔ ta dɔɔngɔ di Salamone ta satina dji esanga e Kɛlɛte ta esika edaka pɛpɛ bodaa na mopɛpɛ monɛnɛ. 8Iho lodala oko na ikamba ko loimea ta polo emɔti ekabee bo Mabongu Mapele, mbuti na ngando enɛnɛ e Ladje. 9Lonɔdjɔ ehole enɛnɛ, ko bodala na masuwa eimeaka naikina bopipo, modjɔ mo isu di Mongilo#27, 9 Mongilo mo ehole e piɔ: kombe ekina e tɛkɛ e Bayudha e ekutubanedji e pekato, iyena etumbaka nganga o Ndjakomba o monɛnɛ mbeka ta tina e pekato dji bana ba Isalɛlɛ (boindja ta Lew 16:29-30). Ekɔmɔkɔ ta songe o ibuwa, kaoko ta mbangi e songe o doomi ta ehole eimeaka mɛɛngɔ mi dua na mongangale. di ehole e piɔ esiaka bonɔ. Ta tina emina Polo akebedja bato bo: 10«Denga i mba, naɛnɛkɛdea mɔngɔ imu modii mopipo: masuwa na leka ilu lodii otei lobehadea na iso pongono lobwani bogwa.» 11Endelo kapita o basodha alona booka monɔkɔ mo Polo aoka monɔkɔ mo modaledji o masuwa na moswa masuwa. 12Abonie ibongu dimina iidaka ipele ta tina e bodaa ta ehole e piɔ, ta tina emina bato banɛnɛ batomba meko e bodonga iyana bapalaka ekabɔngɔ baimee ta Penikisi, ibongu imɔti di Kɛlɛte iyɛlɛmɛni na dɔɔngɔ di satina dikasaame modaakabusa ko na dɔɔngɔ du sadiko ta pamba ekasaame modaakabusa, bɛngi badae iho ta ehole e piɔ.
Pwea ko na bodinda bo masuwa
13Epoi poi e dɔɔngɔ di satina ebanga boboma, bato ba masuwa balɛnɛ bo babwanaka bokokedja midjɔ mipalaka bo bokɔɔ. Bangɔdjɔ longo#27, 13 Longo: edii ebende e mandi ekadumbe ibo ta madiba bɛngi emedjake bwato kaoko masuwa madae pɛpɛ bodala. ko badala baimea mɛnɛ mbuti na mokula mo Kɛlɛte. 14Ekahia ngɔngɔ dji moo ehole mokɛkɛ, pwea emɔti edonga ta ngomba dji esanga kombe e yu «elakilɔni#27, 14 Elakilɔni: mopɛpɛ mo sadiko ta dɔɔngɔ dikaimane modaakabusa..» 15Mopɛpɛ mosɔmbedja masuwa ngɔngɔ: mwɛngi mo boana na mu moiboloa ko loso lokina molodaledje. 16Lonɔɔ a dɔngɔ di moesanga omɔti na kombe Koda, iye elobaneaka ta mopɛpɛ. Iboa loso lohela wɛtoko na bwato ibua bokakalee ibo bɛngi boheledje bato ta ndelo e ikama. 17Boto ba masuwa baetuba ta okula, ko baso baenanga na ngɔli djipele bɛngi mbonge edae pɛpɛ boebuka. Abo badaaka babanga bolana na djɛlɔ ta dɔɔngɔ di Silite, batitedja longo etepaki#27, 17 Longo e tepaki: edii ekenge e mole e mandi ekadae ta masuwa ko ekakamoe mosuwa bɛngi makimanake ndjea e mopɛpɛ. ko basakina mopɛpɛ mobadaledje. 18Enakoboa pwea ebomaka na ngulu mɛnɛ a mɛti na bo, aya busa, babanga bodumba leka ta madiba 19ko, ta busa bo basato, badumba na mɔmɔ ma bobo bɛnɛ leka losusu lodaledjaka masuwa. 20Masu manɛnɛ, loiɛnɛkɛ modaakabusa, loiɛnɛkɛ djɔtɔ ko pwea edaka eaboma oko na ngulu. Loilɛndɛkɛ naikina mohelo. 21Enɔɔkɔ masu manɛnɛ pɛpɛ nongo moto omɔti oyakaka. Iboa, Polo aema boso bo bobo ko abala na bu bo: «Dengani osokeanini ndelo ebalaki mbi na nu bo lodae pɛpɛ bokina Kɛlɛte; ka leka lobwanakiti loname. 22Endelo edɛdiyeye, nabalakadea na nu sapingedjani, modjɔ mo pɛpɛ nongo moto omɔti obungedjadea bomɔ; egwadea oto masuwa imo mɛnɛ. 23Modjɔ mo, nadii oo Ndjakomba, iyona okasalee mbi ko alomeakini obwɛndi o nde na bulu 24ko abala na mbi bo: “Polo, pɛpɛ bobanga! Etungi na wɛ boema boso bo Kaisala, ko Ndjakomba aheledjadea bato basusu ibibi badii na wɛ ta masuwa.” 25Sambingedjani denga i mba, modjɔ mo naisakadea molema mo mbi ta dii Ndjakomba: edadea oko mondumba mobali iyo na mbi. 26Endelo lotungi lokwɛe ta dɔɔngɔ di esanga emɔti.» 27Ngɔngɔ dji biyenga bibae na bulu pwea edaka oko ealoloma ta dua enɛnɛ e Adiliatike. Ta ndanda e bulu bato ba masuwa balɛnɛkɛ bo loimei mbuti na ngondo. 28Basɔngɛ ko baɛnɛ edaka na ba mɛtɛlɛ tuku isato na sambo; basalinda mweka basɔngɛ naikina ko baɛnɛ mɛtɛlɛ tuku djibae na bomwambe. 29Babangaka masuwa masalana na mabanga, ta tina emina badumba longo djinɛi ta sangɔngɔ ko bambaka busa boyɛ. 30Endelo basali ba masuwa bapalaka batie; batitedja bwato bokakalee ibo ta madiba ko bakɔɔ ondingo bakɛkɛ ananga longo ta boso bo masuwa. 31Polo abala na kapita na basodha ba nde bo: «Bato ibibi bamitadea dikama iya ta masuwa, otaheladeani.» 32Iboa basodha balena ngɔli idjia djipeaka bwato bokaleaka ibo ko bakina bokɛe. 33Boso bo busa boyɛ, Polo aloma bato basusu bayake mia, na bobala bo: «Indjani lokɔi busa ibubu masu doomi na manɛi loamba pwea esie ko otayakakadeani nongo eka emɔti. 34Naolomakadeani oyakeni mia, modjɔ mo okiakini bɛngi oheleni. Pɛpɛ nongo moto omɔti o bino obungedjadea nongo moswee momɔti ta molo mo nde.» 35Ngɔngɔ dji bobala iboa, atomba ipa, asakoa Ndjakomba boso bo bato basusu, ko aibuka ko abanga boyaka. 36Iboa ibo basusu badia mogadjo ko baso bayaka pongono. 37Iso basusu ta tei e masuwa lodaaka bato mikama mibae na tuku sambo na basamano#27, 37 Mikama mibae na tuku sambo na basamano: makina makomi madii na mikama mibae na tuku samabo na itano ko makina madii bokimana tuku sambo na basamo.. 38Iyana ayaka ibo moto na moto bobwana na ndja e nde, badumba mbuma dji ble ta madiba bɛngi masuwa mahahane.
Masuwa madindi
39Aya busa, bato ba masuwa baiedjeba baɛnɛ bo baimea mbuti na ngondo, endelo baɛnɛ polo emɔti eakwea madiba ta djɛlɔ ko batomba meko e boemea masuwa iyana. 40Batingoa mikpulu mi longo ko bamikina mikɛe ta madiba; balodja oko ta ehole emina mikpulu mi djenda. Ngɔngɔ djimina bangɔdjɔ kapo boso bo masuwa bɛngi mopɛpɛ mobalindake ta pamba e ibongu di djɛlɔ. 41Endelo baimea ta polo emɔti e djɛlɔ masuwa maso makakama. Ebɛi e masuwa e boso ebikama ta djɛlɔ ekumanaka, iboa molo mo masuwa mobukeana na mbonge. 42Basoda bapalaka baowoe bato babɔlɔkɔ, basaka tia anane. 43Endelo kapita o basodha opalaka boheledja Polo, abasia badae pɛpɛ bobaowa. Apa mitindo ta dii bato ibia badjebaka bonana basasabe ta madiba boso bɛngi baimee o ngondo; 44bakina banana na bipasa bi mabaya kaoko na bikenge bi masuwa. Na tina emina eiyena, bato basusu baso baimea o ngondo bahelake.
Iliyochaguliwa sasa
BIKƆMELI BI BA PƆSOLU 27: ngc
Kuonyesha
Shirikisha
Nakili
Je, ungependa vivutio vyako vihifadhiwe kwenye vifaa vyako vyote? Jisajili au ingia
©2025 Communauté des Eglises Travaillistes (CET)
BIKƆMELI BI BA PƆSOLU 27
27
Polo alomami ta Loma
1Iyana atomba bo meko e bo lokɛkɛdea na masuwa ta Itali, bapa Polo na bato bakina ba bɔlɔkɔ ta mabɔ ma kapita o basodha mokama kombe e nde Djuliusi, ta tei etukuluku e basodha ba Loma ebeamaka «etukuluku e Ogisite.» 2Lotitea ta masuwa madonga ta ngando enɛnɛ e Adalamite#27, 2 Adalamite: edii ngando enɛnɛ ta dɔngɔ ta bokula bo ekenge e mokili mo Adjia o Mokɛkɛ, mbuti na Toloasi. , imia makɛɛkɛ asɛmɛe ta mabongu ma ekenge e mokili mo Adjia. Alisitalake, moto o Masedoane e Tesalonike, adaaka na su engbanga. 3Aya busa, loimea ta Sidona. Djuliusi okɔmeaka Polo bopele, amopa ndjea e bokɛɛ ta dii binande bɛngi adie losusu lodaaka na nde na posa. 4Lokina ena, lonɔɔ mbuti na esanga e Sipele, modjɔ mo mopɛpɛ modaaka moalosɔmbedja ngɔngɔ. 5Ngɔngɔ dji bomela dua enɛnɛ mbuti na Silisi ko na Papili, loso loimea ta Mila, ta ekenge e mokili mo Lisia. 6Iyana, kapita o basodha mokama ba Loma atanea masuwa mamɔti ma Alɛkɛdjandili makɛɛkɛ ta Itali ko aso alokwedja ta tei e mu. 7Masu manɛnɛ, masuwa madalaka bopɛtɛ bopɛtɛ ko loimea mbuti na Kinide na ikamba mɛnɛ. Abo mopɛpɛ mooloyekeaka, lonɔɔ ta dɔɔngɔ di Salamone ta satina dji esanga e Kɛlɛte ta esika edaka pɛpɛ bodaa na mopɛpɛ monɛnɛ. 8Iho lodala oko na ikamba ko loimea ta polo emɔti ekabee bo Mabongu Mapele, mbuti na ngando enɛnɛ e Ladje. 9Lonɔdjɔ ehole enɛnɛ, ko bodala na masuwa eimeaka naikina bopipo, modjɔ mo isu di Mongilo#27, 9 Mongilo mo ehole e piɔ: kombe ekina e tɛkɛ e Bayudha e ekutubanedji e pekato, iyena etumbaka nganga o Ndjakomba o monɛnɛ mbeka ta tina e pekato dji bana ba Isalɛlɛ (boindja ta Lew 16:29-30). Ekɔmɔkɔ ta songe o ibuwa, kaoko ta mbangi e songe o doomi ta ehole eimeaka mɛɛngɔ mi dua na mongangale. di ehole e piɔ esiaka bonɔ. Ta tina emina Polo akebedja bato bo: 10«Denga i mba, naɛnɛkɛdea mɔngɔ imu modii mopipo: masuwa na leka ilu lodii otei lobehadea na iso pongono lobwani bogwa.» 11Endelo kapita o basodha alona booka monɔkɔ mo Polo aoka monɔkɔ mo modaledji o masuwa na moswa masuwa. 12Abonie ibongu dimina iidaka ipele ta tina e bodaa ta ehole e piɔ, ta tina emina bato banɛnɛ batomba meko e bodonga iyana bapalaka ekabɔngɔ baimee ta Penikisi, ibongu imɔti di Kɛlɛte iyɛlɛmɛni na dɔɔngɔ di satina dikasaame modaakabusa ko na dɔɔngɔ du sadiko ta pamba ekasaame modaakabusa, bɛngi badae iho ta ehole e piɔ.
Pwea ko na bodinda bo masuwa
13Epoi poi e dɔɔngɔ di satina ebanga boboma, bato ba masuwa balɛnɛ bo babwanaka bokokedja midjɔ mipalaka bo bokɔɔ. Bangɔdjɔ longo#27, 13 Longo: edii ebende e mandi ekadumbe ibo ta madiba bɛngi emedjake bwato kaoko masuwa madae pɛpɛ bodala. ko badala baimea mɛnɛ mbuti na mokula mo Kɛlɛte. 14Ekahia ngɔngɔ dji moo ehole mokɛkɛ, pwea emɔti edonga ta ngomba dji esanga kombe e yu «elakilɔni#27, 14 Elakilɔni: mopɛpɛ mo sadiko ta dɔɔngɔ dikaimane modaakabusa..» 15Mopɛpɛ mosɔmbedja masuwa ngɔngɔ: mwɛngi mo boana na mu moiboloa ko loso lokina molodaledje. 16Lonɔɔ a dɔngɔ di moesanga omɔti na kombe Koda, iye elobaneaka ta mopɛpɛ. Iboa loso lohela wɛtoko na bwato ibua bokakalee ibo bɛngi boheledje bato ta ndelo e ikama. 17Boto ba masuwa baetuba ta okula, ko baso baenanga na ngɔli djipele bɛngi mbonge edae pɛpɛ boebuka. Abo badaaka babanga bolana na djɛlɔ ta dɔɔngɔ di Silite, batitedja longo etepaki#27, 17 Longo e tepaki: edii ekenge e mole e mandi ekadae ta masuwa ko ekakamoe mosuwa bɛngi makimanake ndjea e mopɛpɛ. ko basakina mopɛpɛ mobadaledje. 18Enakoboa pwea ebomaka na ngulu mɛnɛ a mɛti na bo, aya busa, babanga bodumba leka ta madiba 19ko, ta busa bo basato, badumba na mɔmɔ ma bobo bɛnɛ leka losusu lodaledjaka masuwa. 20Masu manɛnɛ, loiɛnɛkɛ modaakabusa, loiɛnɛkɛ djɔtɔ ko pwea edaka eaboma oko na ngulu. Loilɛndɛkɛ naikina mohelo. 21Enɔɔkɔ masu manɛnɛ pɛpɛ nongo moto omɔti oyakaka. Iboa, Polo aema boso bo bobo ko abala na bu bo: «Dengani osokeanini ndelo ebalaki mbi na nu bo lodae pɛpɛ bokina Kɛlɛte; ka leka lobwanakiti loname. 22Endelo edɛdiyeye, nabalakadea na nu sapingedjani, modjɔ mo pɛpɛ nongo moto omɔti obungedjadea bomɔ; egwadea oto masuwa imo mɛnɛ. 23Modjɔ mo, nadii oo Ndjakomba, iyona okasalee mbi ko alomeakini obwɛndi o nde na bulu 24ko abala na mbi bo: “Polo, pɛpɛ bobanga! Etungi na wɛ boema boso bo Kaisala, ko Ndjakomba aheledjadea bato basusu ibibi badii na wɛ ta masuwa.” 25Sambingedjani denga i mba, modjɔ mo naisakadea molema mo mbi ta dii Ndjakomba: edadea oko mondumba mobali iyo na mbi. 26Endelo lotungi lokwɛe ta dɔɔngɔ di esanga emɔti.» 27Ngɔngɔ dji biyenga bibae na bulu pwea edaka oko ealoloma ta dua enɛnɛ e Adiliatike. Ta ndanda e bulu bato ba masuwa balɛnɛkɛ bo loimei mbuti na ngondo. 28Basɔngɛ ko baɛnɛ edaka na ba mɛtɛlɛ tuku isato na sambo; basalinda mweka basɔngɛ naikina ko baɛnɛ mɛtɛlɛ tuku djibae na bomwambe. 29Babangaka masuwa masalana na mabanga, ta tina emina badumba longo djinɛi ta sangɔngɔ ko bambaka busa boyɛ. 30Endelo basali ba masuwa bapalaka batie; batitedja bwato bokakalee ibo ta madiba ko bakɔɔ ondingo bakɛkɛ ananga longo ta boso bo masuwa. 31Polo abala na kapita na basodha ba nde bo: «Bato ibibi bamitadea dikama iya ta masuwa, otaheladeani.» 32Iboa basodha balena ngɔli idjia djipeaka bwato bokaleaka ibo ko bakina bokɛe. 33Boso bo busa boyɛ, Polo aloma bato basusu bayake mia, na bobala bo: «Indjani lokɔi busa ibubu masu doomi na manɛi loamba pwea esie ko otayakakadeani nongo eka emɔti. 34Naolomakadeani oyakeni mia, modjɔ mo okiakini bɛngi oheleni. Pɛpɛ nongo moto omɔti o bino obungedjadea nongo moswee momɔti ta molo mo nde.» 35Ngɔngɔ dji bobala iboa, atomba ipa, asakoa Ndjakomba boso bo bato basusu, ko aibuka ko abanga boyaka. 36Iboa ibo basusu badia mogadjo ko baso bayaka pongono. 37Iso basusu ta tei e masuwa lodaaka bato mikama mibae na tuku sambo na basamano#27, 37 Mikama mibae na tuku sambo na basamano: makina makomi madii na mikama mibae na tuku samabo na itano ko makina madii bokimana tuku sambo na basamo.. 38Iyana ayaka ibo moto na moto bobwana na ndja e nde, badumba mbuma dji ble ta madiba bɛngi masuwa mahahane.
Masuwa madindi
39Aya busa, bato ba masuwa baiedjeba baɛnɛ bo baimea mbuti na ngondo, endelo baɛnɛ polo emɔti eakwea madiba ta djɛlɔ ko batomba meko e boemea masuwa iyana. 40Batingoa mikpulu mi longo ko bamikina mikɛe ta madiba; balodja oko ta ehole emina mikpulu mi djenda. Ngɔngɔ djimina bangɔdjɔ kapo boso bo masuwa bɛngi mopɛpɛ mobalindake ta pamba e ibongu di djɛlɔ. 41Endelo baimea ta polo emɔti e djɛlɔ masuwa maso makakama. Ebɛi e masuwa e boso ebikama ta djɛlɔ ekumanaka, iboa molo mo masuwa mobukeana na mbonge. 42Basoda bapalaka baowoe bato babɔlɔkɔ, basaka tia anane. 43Endelo kapita o basodha opalaka boheledja Polo, abasia badae pɛpɛ bobaowa. Apa mitindo ta dii bato ibia badjebaka bonana basasabe ta madiba boso bɛngi baimee o ngondo; 44bakina banana na bipasa bi mabaya kaoko na bikenge bi masuwa. Na tina emina eiyena, bato basusu baso baimea o ngondo bahelake.
Iliyochaguliwa sasa
:
Kuonyesha
Shirikisha
Nakili
Je, ungependa vivutio vyako vihifadhiwe kwenye vifaa vyako vyote? Jisajili au ingia
©2025 Communauté des Eglises Travaillistes (CET)