Adventno čaščenjeVzorec

veselje. 

Ni večjega veselja, kot je veselje odkrivanja. 

»Pravkar sem odkril to novo restavracijo!« 

»Pravkar sem odkril to novo TV oddajo!«

»Pravkar sem odkril to novo glasbeno skupino!«

»Pravkar sem odkril, da imam še nekaj dopusta!« 

»Pravkar sem odkril, da imam bogatega sorodnika, ki mi je zapustil ogromno dediščino!«

Veselje je verjetno najgloblji, najpogostejši motivator vseh ljudi skozi celotno zgodovino. Za veselje in srečo se vsak rad potrudi in ko odkrijemo nekaj res dobrega, si ne moremo kaj, da se ne bi odzvali. Kot bi dobili krila. Veselje je trenutek odkritja, spontani delček sekunde trepetanja zaradi navdušenja nad nečim res dobrim. 

A obstaja ena stvar, zaradi katere tako pogosto zamudimo priložnost za veselje, in to je strah. 

Božična zgodba je zgodba o nečem resnično dobrem in o tem, kaj se zgodi, ko Bogu sredi naših strahov verjamemo na besedo. Takrat ponovno odkrijemo veselje in to veselje privabi hvalo. 

Lk 2,8–20

»… V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi« 

Pastirji so bili med prvimi, ki so izvedeli za to dobro novico. Nič posebnega niso bili. Bili so v službi. Okolica je bila vsakdanja, a te podrobnosti so pomembne. 

Bog pride k tebi tja, kjer si. V nič te ne sili. Ne da ti naslova na skrajnem koncu sveta, kamor ga moraš iti iskat. On te sam poišče. Pride natanko tja, kamor se zdi najmanj verjetno. 

In ko pride, to veš. 

Lk 2,9

»Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili.«

Ko je Bog z nami, o tem ni mogoče dvomiti. A obenem takrat občutimo še nekaj: strah. Božja slava in človekov strah sta povezana. 

Strahu se vsak izogiba. Le kdo se rad boji? Toda naš odpor do strahu ima nenamerne posledice. 

Naš odpor do strahu nas dela gluhe za sporočilo, ki ga lahko slišimo le preko strahu. Izognemo se svojemu strahu, a smo s tem obenem prikrajšani za veselje. 

Lk 2,10a

»Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se!…«

Strah nas, če nič drugega, dela prisotne. Zaradi strahu smo pozorni na tukaj in zdaj. Kot bi slišali osupljiv hrup, ko ga najmanj pričakujemo. Nenadoma so nas sama ušesa. 

Tako pogosto se skušamo skriti pred svojimi strahovi, pred njimi odreveneti ali pa mogoče predvideti vse možne scenarije, samo da bi svoj strah ublažili. Kaj pa, če nam Bog te strahove daje prav z namenom, da bi bili prisotni in da bi lahko prisluhnili? 

Ko namreč kljub strahu prisluhnemo Bogu, je sporočilo čudovito: »Ne boj se!« 

Lk 2,10b

»… Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.«

Veselje ni samo v dejstvu, da se nimamo ničesar bati. Veselje je videti, kako se je uresničila naša največja želja. Želja, ki vlada nad vsemi drugimi željami. 

Glej! Obstaja dobra novica, ki ji moraš biti priča! Ko boš, bo to tvoje veliko veselje! 

Lk 2,11

»Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. 

Glej! Bog je tukaj. Prišel je, da te reši enkrat za vselej. Prišel je izpolnit svojo obljubo. Zlu so šteti dnevi. Žalost bo prenehala. Pravica bo končno prišla. Strahu ne bo več. Ko boš na to pozabil, te bo spomnil. Ničesar ti ni treba razlagati. Ni ti treba odgovarjati za svoje grehe. Odločilna beseda, na katero si čakal vse življenje, je bila izrečena. 

Velika radost sveta je tukaj. 

Toda zgleda drugače, kot bi morda pričakoval. 

Lk 2,12

»To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.«

Ni v palači.

Ni vpadljiv in ne velik. 

Ni v izložbi velike trgovske družbe. 

Ni v večji hiši ali lepšem avtu.  

Ne gre za prazno obljubo rasti navzgor. 

Ni v domnevnih sanjskih življenjih bogatih in slavnih. 

Ne gre niti za naše napol spodobne poskuse, da bi postali boljši človek. 

Majhen je in ga zlahka spregledamo. 

Skrit je na najbolj neverjetnem mestu. 

Tam v jaslih leži vse veselje, na katerega ste si kdaj drznili upati. 

Lk 2,15–16

Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!« Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli. 

Potem so tvegali. Vedeli so, da ta novica nekaj pomeni. 

Tukaj za nas postane težko. 

Sodobni marketing igra na našo željo po neprestanem veselju. Vsepovsod nas napadajo s ponarejenimi obljubami: »Ta izdelek, to razmerje, ta poklicna pot, ta novi telefon, ta politični voditelj, ta nova metoda vzgoje otrok ... vam bo prinesel srečo!« 

In tako se odločimo. Vedno znova investiramo preveč v neizpolnjene obljube in smo razočarani. Porabimo celo bogastvo, a ne dobimo nič. Na položaj se povzpne naš politični voditelj, a čez nekaj časa še vedno čutimo, da nekaj manjka. Ni čudno, da je tako težko slišati dobre novice. Ni čudno, da smo skeptični. 

Toda do Boga nam ni treba biti skeptičen. Njegova Beseda nas ne bo pustila na cedilu. Njegova Beseda je »dobra novica velikega veselja«. To je novica o nekem dogodku. 

Ko za to dobro novico, to čudovito odkritje zastavimo svoje življenje, smo zelo veseli. In to veselje nas navdaja s hvalo. 

Lk 2,20

»In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.«

Veselje je vedno pred pohvalo. Tudi pri manjših radostih, kot je dober obrok, si ne moremo kaj, da ne bi svojega veselja na glas izrazili. »Mmmm! To je okusno!« Koliko bolj bo hvalo v nas povzročilo to največje veselje? 

Ne boj se ta božič verjeti Bogu na besedo tam, kjer si, sredi svojih strahov. Poglej to dobro novico in odkrij svoje veliko veselje! Ne boj se tvegati in stavi nanj prav vse. 

Videl boš, da ne boš razočaran. V svojem veselju te bo kar razganjalo od pohval. 

...

Molitev:

Moj Bog, čeprav me je strah, mi pomagaj, da bom lahko verjel tvoji besedi. Pomagaj mi odkriti veselje. 

Vaja: 

Naredi seznam dejavnosti, pri katerih si vlagal preveč v premalo. Prosi Boga, naj ti pomaga, da boš lahko goreče poslušal to dobro novico, brez da bi se bal. 

——————————