Velikonočne osebe: Simon PeterSample

Po velikonočnem obedu je Jezus prosil Petra, Jakoba in Janeza, naj se mu pridružijo v vrtu Getsemani, kamor je šel molit. Prosil jih je, naj ga v tej pozni uri čakajo in molijo. Bili so zelo utrujeni in lahko si predstavljamo, kakšno breme je Peter občutil ob dogodkih teh zadnjih nekaj dni. Verjetno je še poskušal predelati osupljivo srečanje z Judom. Prijatelj, ki mu je zaupal, ki je tri leta hodil z njimi z ramo ob rami in se je odrekel vsemu, bo zdaj Jezusa prodal. Peter temu ni hotel verjeti. Zaspal je, a pogled na utrujenega Jezusa ga je nemudoma prebudil. Njegov obraz je bil pepelnato siv, zamazan s solzami in krvjo. Njegove besede pa so prebodle Petrovo dušo: Ali nisi mogel moliti in bedeti? 

In potem se je vse odvilo tako nenadoma. Vojaki so vkorakali v temen vrt. Bakle in meči. In ... Juda, njihov prijatelj, objema Jezusa v zadnjem grozljivem prizoru. Poljub izdaje. Peter je besen, v njem deluje adrenalin. Njegov svet se vrti. Njegovo življenje se sesuje. To je bilo tako nepošteno. Tako nepravično. Tako narobe. Zato je nespretno ukradel meč in udaril služabnika velikega duhovnika. Jezus pa ni sprejel Petrove obrambe, zato je svojemu sovražniku ozdravil odsekano uho. 

V Mt 25 in Mr 14 lahko preberemo, da so se učenci zatem razkropili. Ostala sta le Peter in Janez ter uporabila Janezove zveze, da bi lahko prišla na dvorišče, kjer je v Ananijevi hiši potekalo tajno in nezakonito sojenje Jezusu. Ali bi Peter moral oditi? Kaj drugega bi lahko naredil? Moral je najti način, kako biti Jezusu blizu, ga zaščititi, se boriti zanj in mu dokazati svojo zvestobo.