Naj bo tvoje delo v krizi COVID-19 navdihnjeno z evangelijemVzorec

Zate ne vem, a jaz sem do nedavnega vrstice iz Pisma Filipljanom 4,6 in 4,8 vedno razumel kot ločeni in popolnoma nepovezani. V današnjem branju Svetega pisma pa sem ugotovil, da gresta ti dve zapovedi z roko v roki, čeprav ju ločuje 7. vrstica. Je to morda zato, ker je naš del rešitve za našo tesnobo v naši odločitvi, o čem bomo razmišljali?

Zdrava pamet in naše skupne izkušnje pri reševanju krize COVID-19 nam pravijo, da je odgovor na to retorično vprašanje odločen DA. Pavel nam naroča, naj prevzamemo nadzor nad svojimi mislimi in tako bo Božji mir, ki presega vsak razum, varoval naša srca in naše misli.

Trenutna situacija v svetu je prepričljiv dokaz, ki priča o tej resnici. 

Dnevne novice niso zavidljive ali občudovanja vredne. Daleč od tega. Naslovi časopisov so namreč polni strahu in tesnobe. 

Seveda moramo biti obveščeni o pomembnih stvareh, ki se dogajajo v skupnostih, v katerih živimo, in v panogah, v katerih delamo. Ampak to ne pomeni, da moramo te novice brati, gledati ali poslušati ure in ure.

Če poslušate mojo oddajo »Klic k popolnosti«, ste me verjetno slišali govoriti o tem, da tako rekoč ne poslušam nobenih novic: ne z nacionalne televizije, ne na Twitterju, ne berem časopisov, ne gledam Facebooka. Nič od tega. Ničesar.

Sem pa iz očitnih razlogov pred kratkim začel preverjati spletna mesta z informacijami o direktivah o vzdrževanju razdalje, zaprtju šol itd. Te informacije so bile za moje življenje in delo zelo pomembne. 

Toda v iskanju teh pomembnih informacij sem naletel na živi pesek, ki ga promovira sodobna informacijska družba, preletel naslove, ki so v človeku zbujali od smeha do totalnega strahu. Seveda te novice (čeprav občasno zabavne in informativne) ne vplivajo niti na moje življenje niti na moje delo.

Ko sem enkrat začel ponovno prebirati novice, sem doživljal tesnobo kot je nisem še nikoli prej, vendar mi je po razmisleku o zgornjih vrsticah krivec postal jasen. Namesto da bi se krepil z Božjo Besedo in Njegovimi obljubami, sem si misli polnil z večinoma nepomembnimi novicami, ki ne povzročajo drugega kot tesnobo.

Ti in jaz sva lahko tisti osebi, na kateri se zaskrbljeni sodelavci in prijatelji v teh težavnih časih obračajo, ko iščejo upanje. A to ne bo mogoče, če bomo sami zaskrbljeni in bomo pozabili na upanje, ki nam ga daje Kristus. Bodimo mi tisti, ki svoj um napolnjujemo s stvarmi, ki so »resnične, plemenite, pravilne, čiste, lepe, občudovanja vredne, odlične in hvalevredne«, da bo lahko upanje evangelija zasijalo tistim, s katerimi delamo in živimo.

Če ti je bil ta bralni načrt všeč, se lahko prijaviš na moja tedenska razmišljanja, ki ti bodo pomagala vgrajevati evangelij v tvoje delo. Pojdi na here.