Популярні біблійні вірші з Mátaj 9

Поділитись

Teda velí vučeníkom svojim: zétve je dosta, ali delavcov je malo. Proste záto Gospodna te žétve; naj pošle vö delavce vu žétvo svojo.

Idôči pa včite se, ka je eto: smilenost ščém, i nej áldov. Ár sem nej prišao zvát te pravične: nego grêšnike na pokôro.

Vidôči pa to lüdstvo, smilüvao se je nad njim. Ár so razpüščeni, i razegnani bilí, liki ovcé, štere nêmaja pastéra.

Jezuš pa slišavši erkao njim je: ne potrebüjo ti zdravi vráča; nego ti betéžni.

I okôli hodéči Jezuš po vsê mêstaj i vsê vesnicaj vučéči vu správiščaj njíhovi i predgajôči Evangeliom Králevstva, i vráčo je vsáki beteg, i vsáko medlovnost med lüdstvom.