Bog, Ki ObnavljaSample

Enkrat na leto so Izraelci odpotovali v Jeruzalem, da bi žrtvovali in častili Boga. Kot so to storili, so recitirali in peli tisto, kar zdaj imenujemo psalmi vzpona (Psalmi 120–134). Te pesmi so ljudi spominjale na Božjo dobroto, sijaj Njegovega templja in mir, ki so ga imeli v Njem.

Psalm 122 je klic k čaščenju. Ljudje so to skupaj peli, ko so potovali (dobesedno gor, saj je Jeruzalem na vrhu gore) v tempelj. Drug drugega so spominjali, kam gredo in zakaj gredo tja. Molili so za mir v Jeruzalemu, za blaginjo Božjega ljudstva in za mir za Božje ljudstvo, čeprav so bili razkropljeni po regiji.

Kot danes beremo te besede, lahko vidimo povezavo z Izaijevimi besedami, ki ljudem govori o prihajajoči slavi Jeruzalema, ko bodo vsa ljudstva prišla skupaj častit Boga na Njegovi gori. Živimo v vmesnem obdobju, čakamo, obljuba še ni uresničena.

Advent je čas čakanja. Vemo, da je otrok Kristus prišel k nam, da je Mesija že premagal greh in smrt. Toda čakamo na Njegovo vrnitev, Njegov drugi prihod, ko bo vse obnovljeno in narejeno na novo in ko se bo vse Božje ljudstvo končno zbralo v Njegovem templju in Ga častilo.

Medtem ko čakamo, lahko molimo, kot so to storili izraelski ljudje, ko so potovali v tempelj. Ta psalm nas spominja na molitev za skupnosti današnjega Božjega ljudstva. Dvigujemo drug drugega in molimo za blaginjo, mir in varnost. Lahko počivamo v Njegovem miru ne glede na to, s čim se soočamo, ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, ker bo držal Svojo obljubo. Odkupil bo, obnovil in popravil vse, kar je bilo izgubljeno. Imejmo mir, ko Ga čakamo.