I Korinčanom 13
13
1Ko bi govoril človeške jezike in angelske, a ljubezni ne bi imel, bi bil brneča med in zvenčeče cimbale. 2#Mt 17,20; 21,21; Mr 11,23In ko bi imel preroštvo in bi vedel vse skrivnosti in imel vse spoznanje, in ko bi imel vso vero, tako da bi gore prestavljal, a ljubezni ne bi imel, nič nisem. 3In ko bi porazdal v živež ubogim vse, kar imam, in ko bi dal svoje telo, da zgorim, a ljubezni ne bi imel, nič mi ne koristi.
4Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva; ljubezen ni nevoščljiva, ljubezen se ne hvali, se ne napihuje, 5ne vede se nespodobno, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, 6ne veseli se krivice, a veseli se resnice; 7vse pokriva, vse veruje, vse upa, vse prenaša.
8Ljubezen nikoli ne mine; če pa so darovi preroštva, ponehajo, ali jeziki, umolknejo, ali spoznanje, preide. 9Le po nekoliko namreč spoznavamo in le po nekoliko prerokujemo; 10kadar pa pride, kar je popolno, tedaj premine ta nepopolnost. 11Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, razsojal kakor otrok; odkar sem pa mož, sem opustil, kar je otročjega. 12Kajti sedaj vidimo še skozi zrcalo, kakor v uganki, takrat pa bomo z licem v lice; sedaj spoznavam le nekoliko, takrat pa spoznam popolnoma, kakor sem bil tudi jaz spoznan. 13Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja od njih pa je ljubezen.
Currently Selected:
I Korinčanom 13: CHR
Označeno
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
CHR © 1914 British and Foreign Bible Society, © 2017 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!