Mal 14
14
Bilɛmɛsɛ balengi njela yekobunda Yɛsu
(Mat 26.1-5; Luk 22.1-2; Yɔa 11.46-53)
1Aboso né masu mabele né mokemba we Pasaka ka né mekate ěsǐ ele né bogai biolele. Mɛkɛngwa mekolo né bilɛmɛsɛ bi kyǎto balenga njela ye komobunda Yɛsu mokamǔmǔ ka bamoliye. 2Ka bǐka batɛnda : «Tomobunda buchu bomokemba mokobatɛ bato imbɛ basakala né kobesa moyongo.»
Mwǎmokali aitele Yɛsu makuta me masongo ko lokongo
(Mat 26.6-13; Yɔa 12.1-8)
3Yɛsu abɛja ko Bɛtania ko ndábo ya Simo we bajǎ. Abɛja aja bikoja, ka kwabaka mwǎmokali ɔmɔnji aǐngela nǐchupa jalendekeka nǐwɛ jaenda. Moelila ichupa kwa bɛja malasi jowasombi. Amala malasi malendekeka né bilɛlɛ bimote naldɔ, Ka tewabɛja wasambekeka nɛkɛkinɛ kɛndɔ. Ka ola mwamokali abɛla lokongo loelila ichupa ne komwitela Yɛsu molokongo. 4Ka aba bato babɛja ǎlá bamɔnji babɔ basakala, bǐka batɛndɛjana : «Mɔkɔsɔna bikě kɔ̌na ama malasi ? 5Konaendelene kosombeja né mɛlɔla ye dinali 300,#14.5 Dinali kama lisato jabɛja né mɛlɔla yǎmbabɔ motowemolemo ɔmɔnjí kěmo kɛmɔnjí ka nekolongoja ela mɛlɔla ko balungi!» Bǐka bamɔbɛja né lokangwa ola mwǎmokali.
6Ka Yɛsu abaweja : «boni bwaɛbɛja sebine ona mwǎmokali ? Mɔlɛkani! Mɔkɔsɔna tɛ aketele mǎli. 7Mokoba tɛ mwalikanǎ né balungi masu masɛ ka molenge mwabalongoja mopena ekondǎ bine ka meno tikaba nino masu masɛ. 8Ona mwǎmokali aketi biɔ̌sɛnde; atangoje kochila malasi mokolendeka kojekeka kwanɛ. 9Nimolele nisoko bɛnɛ koebi biketele ona mwǎmokali kɔsɛ koka tɛndɛkǎ eli itɛnda ja Bɔsɔmwá babɛ̌ bamosumbokeja mo lonia lɔsɛ. Mǒbola, bato basɛ bakaba ku bamokanya.»
Yuda aimenye kwǎla Yɛsu
(Mat 26.14-16; Luk 22.3-6)
10Yuda sikaliyɔtɛ ɔmɔnji wǎbala ikomi né babele ba Yɛsu. Ayaka ko mɛkɛngwa mekolo mɔkɔsɔna tɛ abalongoje Yɛsu. 11Ka aukunya mɛkɛngwa mekolo obola bǐsɛkɛja ne komolaela komǒngoja mɛlɔla. Yuda sikaliɔtɛ ika alenga pena yaenda ebalongojande Yɛsu.
Kolengela mokemba we Pasaka*
(Mat 26.17-30; Luk 22.7-23; Yɔa 13.21-30)
12Buchu bɔ̌kɔlǎ mokemba we mekate ěsǐ ele nebogai yaolela. Mǒbola buchu babɛja baliya mwǎna wemɔgɔgɔ wekoja buchu bo Pasaka*, ngelela* ja Yɛsu bamoweja : «Koni kwakolendekelǎ bite bikoja bi Pasaka* ?»
13Ka Yɛsu atoma babele mo ngelela* jande abasolela : «Yaka mokaja mwasangané mwǎmolome ɔmɔnji ajali paka yě mǎnje, jangana nandeni. 14Né mo ndábo yǐngela nde. Ka momosolele mwɛnɛ ndábo tɛ̌ : ‹Mwěleji ne ototomi kwaɔ tolanga kyumba kyande kyalelelande ně ngelela* jande mokemba we Pasaka*.› 15Ka ande amolangaseno kyumba kekuyolo kyapamba kyalengama ne bisɛ alane atolambela bine ija li Pasaka.»
16Elila Ngelela* libele bayaka baolela ko kaja. Basanga bisɛ byalendekeka kpǎ bwa tɛnda Yɛsu ka bǐka balamba ija li Pasaka*. 17Aolela ko pena ye kyɔla Yɛsu ně ngelela* jande ikomi né babelé baolela. 18Abɛjabɔ baja kebolo, Yɛsu atɛnda : «Nimosolele wǎli tɛ asambǎ bine kole ɔmɔnji wǎngalǎ.» 19Ngelela* basɛ batena mwělila itɛnda bǐka baiweja ɔmɔnjiɔmɔnji tɛ : «Imbɛ meno ?» 20Yɛsu abaɔtɔjɛla : «Ɔmɔnji asambǎ bine ola watɛlɛla nanɛ kabɔkɔ komonja ande né wangalǎ. 21Meno Mwǎna we moto nǎkwana kojangana né bwachileka mwǐtɛnda ja Bɔsɔmwá mole meno. Ka Kole né mochuambelo kǒla moto wangalǎ! Kolombele atɛ tanaboteke!»
22Pena yekoja Yɛsu atomba mokate aɛngɛla Bɔsɔmwá né kobuka biunda abalongoja ngelela* jande atɛnda : «Tomba onane mobele wanɛ.» 23Kosila obola, atomba kepoma ke mesiba ya loloka aɛngɛla Bɔsɔmwá, abalongoja ka basɛ basɔla. 24Yɛsu abasolela : «Onane mosǐ wanɛ, waitekǎ mo kwimanekya ilɔnga ja Bɔsɔmwá né bato. Mosǐ wǐteka ko mabɛ mino.» 25Nimosolele wǎli tɛ : «tasɔla kalɛ nino kɔmɔjǎ, ela mesiba* akandaa né buchu boka sɔlǎ meno lilobese mɔbɔkɔta bwa Bɔsɔmwá*.»
26Kosila baemba lwěmbo lo koseka Bɔsɔmwá ka banina ko lolo lo Misɛlɛtuni.#14.26 Mopena yasila bayuda koja ija li pasaka*, babɛja baemba Sabuli 115-118 néko lolo lo Misɛlɛtuni
Yɛsu atɛndi tɛ Pɛtɛlɛ amotona seno
(Mat 26.31-35; Luk 22.11-34; Yɔa 13.36-38)
27Aolela bɔ okola kololo, Yɛsu asolela ngelela* jande tɛ : «Bine basɛ mwandɛkana. Mɔkɔsɔna kwachileka mwǐtɛnda ja Sokoka tɛ :
«Niliya seno mochungi,
ka mɛgɔgɔ atɛ ebalangane.»#14.27 Lɔla Sakaliya 13.7
28«Ka angɔ̌ obola pena aǔboka meno nǎtangola seno komolenda ko kese ke Galilaya.» 29Pɛtɛlɛ amosolela : «Ka angɔ̌ bakinɛ basɛ bakɔlɛki, Ka meno takakɔlɛka angɔ̌!»
30Yɛsu asolele Pɛtɛlɛ : «Nisoko bɛnɛ buchu tewakya kɔkɔ enabelekela mala mabele wǎba né osili kotona mala masato,» 31Ka aukwa Pɛtɛlɛ obola, akɔkɔmɛnya mɛlɔndɔ nɛ kɔtɛnda tɛ : «Ka imbɛ kwěndele kokwa meno naɔ meno nǐmenye.» Ka abala ngelelǎ* bakinɛ batɛnda ku abobobola.
Yɛsu aɛngɛlɛ Bɔsɔmwá ko Gɛtɛsɛmani
(Mat 26.36-46; Luk 22.39-46)
32Aolela Yɛsu ně ngelela* jande amena yaetaneka Gɛtɛsɛmani, abasolele : «Likana anu meno nǎlengané kwǎka kɔɛngɛla.» 33Kosila kɔtɛnda obola, atomba Pɛtɛlɛ na Yakɔbi na Yɔani. Ǐka angwɛli mobele ka nɛbɔtɛtɛ. 34Abasolela kalɛ : «Nilese nébojoi bwapamba mo motema wanɛ. Mɔkɔsɔna tɛ nǎlenga kokwa likana anu mɔkɛsɛjɛ.» 35Yɛsu ayaka koboso kachɛchɛ, ka aǔmba makɔngɔ ase aɛngɛla Bɔsɔmwá tɛ : imbɛ kɔ̌sɔnɛkɛ̌ ena pena yekolewa engetele motanga. 36Atɛnda : «Aba, e Ǎsa, kole awɛ bisɛ byaɔsɔnɛkǎ. Ka ngesejela eke kepoma kekolewa motanga nanɛ. Mɔskɔsɔna tɛ kole kokonda kwanɛ, ka kɔbɛ̌ né kokondǎ kwaɔ.»
37Kosila, Yɛsu ǎɔtɔla kwǎbala ngelela* jande lisato, abasanga balali. Asolela Pɛtɛlɛ : «Esimɔni olalǐ ? Kǒsǐ angɔ̌ kuija pena ɛmɔnji ? 38Kɛsɛjani né kwɛngɛla imbɛ mwika mo kwɛ̌nyɛka. Motema olese wa konda ka mobele kǒsǐ kɔ̌sɔna!»
39Yɛsu abasiya kalɛ aɛngɛla abobǒbola. 40Ka aɔtɔla kalɛ kwabeja ngelelǎ* jande abasanga basɛ balali. Mɔkɔsɔna tɛ mǐsɔ mabɔ mabɛja manyɛma ne kalɔ. Teba ɔsɔna kɔmɔtɛndɛja.
41Yɛsu aɔtɔla lwɛndɔ lo masato ko ngelela* jande abasolela : «Moekele seno mwǎlala ně kǒmonyǎ ? Pena yolele! Ka meno Mwǎna we Moto basili kosombeja ko bato be mabe. 42Emanani twǎke! Mɔkɔsɔna tɛ ona wǎsombeja seno ǐki sɛsɛ!»
Yɛsu abundeke
(Mat 26.47-56; Luk 22.47-53)
43Yɛsu abɛja atɛnda ayɔyɔala, ɔmɔnji wǐkomi né babele Yuda isikaliɔtɛ abaka, né kekumva ke bato né mbao ka né kɔmɔ. Abala bato batomwa né Bilɛmɛsɛ bi mɛkɛngwa ya Bɔsɔmwá ka ne bilɛmɛsɛ bi kyǎto* ka né mekongo ye bayuda*. 44Yuda abɛja asili kobalanga kalɛmbɛkɛjɔ kekomojeba Yɛsu abasolela : «Ola waifuteka semeno nande nǒla. Mobunda momojale né kɔmɔlɔla wǎli.»
45Pɛna yaolela Yuda sɛsɛ na Yɛsu, ayɔyɔala aɛ̌sɛnɛna ka amosolela : «Mwěleji!» Kosila, amofuteka. 46Kosila obola, abala bato babunda Yɛsu ka bamokuma. 47Ka ɔmɔnji we ngelela* ja Yɛsu wabɛja ala, ayɔyɔala, aoja kabaɔ mo lopopa, né kobuka ichwe li moto wemolemo we mɔkɛngwa mokolo.
48Yɛsu abaweja : «Boni bombelele bine komunda ne mbao ne kɔmɔ imbɛ bayelela kobunda ngiba ? 49Masu masɛ nabɛji ku nino ka na moeleja mo ndábo ya Bɔsɔmwá, temwabaka komunda. Ka mǒbo ebi byolele mokoba tɛ byachileka mwǐtɛnda ja Bɔsɔmwá bilengame.»
50Ayɔyɔala ngelela* ja Yɛsu basɛ ba mɔlɛka ne kotena. 51Iyɛnda limɔnji wajanga Yɛsu, ailiba kyǎchi kɛ ngɔmbɛ. Abala bato baɛlɛkɛla komobunda, 52ka ande abalɛkɛla ekela keati ke ngɔmbɛ ne kotena mataka.
Yɛsu kolobonga lo ba Yuda
(Mat 26.57-68; Luk 22.54-55,63-71; Yɔa 18.13-14; 19.24)
53Abala bato, bayaka na Yɛsu ko kɛlɛmɛsɛ ke mɛkɛngwa okola kwakulumana abɔ basɛ ne mɛkɛngwa né mekongo mekolo ka ne baeleji be kyǎto. 54Nande Pɛtɛlɛ amojanga Yɛsu ko motanga, né ko kewaja ke ndábo ye mɔkɛngwa mokolo. Alikana né balendi ǎtala kaya.
55Abala Mɛkɛngwa mekolo ka né mekongo ye lobonga lɔsɛ lo bayuda bǐka balenga tosǎ tokomositaka Yɛsu, mɔkɔsɔna tɛ bamoliye ka teba banga. 56Bato kǐnge batɛnda manu mole Yɛsu, ka kwabɛja ně měsanya mole bɔ.
57Kosila, bamɔnji asambǎbɔ baemana ne Bakinɛ baěmana ne komokangela manu Batɛnda : 58: «Bite tolese twaikunyenya batɛnda tɛ : ‹Meno nibɛla seno ena ndabo ya Bɔsɔmwá Yǎlekeka ne bato, ka momasu masato nialeka seno ɛkinɛ. Esǐ ele ye mabɔkɔ me bato.› »
59Ka angɔ̌ obola, mɛlɔndɔ yabɔ yabɛja ně měsanya.
60Mǒbola, Kɛlɛmɛsɛ ke mɛkɛngwa aemana mǔngiabɔ ka amoweja Yɛsu : «Boni, awɛ twaɔtɔja se kɛndɔ mwǎma masitaki me batǒ ?» 61Ka Yɛsu aikɔbɛla wande.
Ola mɔkɔta amoweja kalɛ : «awɛ né Kilisito*, mwǎna wa Bɔsɔmwá wǎ sekǎ bite.?» 62Yɛsu aɔtɔjɛ tɛ : «Meno nǒna!. Ka mwǎmɔna né Meno Mwǎna we Moto nilikane ko kabɔkɔ kǐlome ka Bɔsɔmwá welo kangwa; ka momonaseno nabaka nǐbonge li kuyolo.»
63Ola, mɔkɛngwa wa Bɔsɔmwá aukwa nde obola, aiyatela ngɔmbɛ jandé ka atɛnda : «Nani ɔkinɛ kalɛ wǎlengǎ bite wasangwa mole ona motǒ ? 64Bine binɛ mwǐyukunyenye wa bɛnga sende Bɔsɔmwá. Mɔtɛndi boni ?»
Basɛ baɔtɔja kɔmɔ̌njǎ, aendele kokwa.
65Bamɔnji mɔlɛbɔ bǐka baǔsela Yɛsu lɔsɔki, né komoliba kelongi, ne komǔmba biɛmɛna ka batɛnda : «Tatola nani okǔmbi obola!» Binǐyoko nabɔ bamobunda ně kwǐka bamǔmba biɛmɛna.
Pɛtɛlɛ atoni Yɛsu
(Mat 26.69-75; Luk 22.56-60; Yɔa 18.15-27)
66Pena ya bɛja Pɛtɛlɛ aekele kɔnjɛ, mo kewanja ke mɔkɔta we kwabaka mwǎmokali ɔmɔnji we molemo we mɔkɛngwa mokolo aolela ala abɛja Pɛtɛlɛ. 67Ola mwǎmokali amɔni Pɛtɛlɛ ǎtala kaya, amɔlɔla wǎli ka atɛnda : «Awɛ naɔ wabɛja na Yɛsu moto we Nasalɛti.» 68Ka Pɛtɛlɛ atona ka atɛnda : «Meno taǔkwa seno né kojeba ebila biatɛnda seno awɛ ǎla.» Ande Pɛtɛlɛ aola kɔnjɛ ne kewanja né komokinda ayɔyɔala kɔkɔ ya belekela.
69Ka ola mwǎmokali amɔmɔna kalɛ Pɛtɛlɛ asolela bato babɛja ala, tɛ : «Ona ale ɔmɔnji wabɔ!» 70Ka Pɛtɛlɛ aotola kotona.
Amɔngɔ nǎla, bakinɛ bato babɛja ala, babaka batɛnda : «Nisoko bɛnɛ olese ɔmɔnji wabɔ, mɔkɔsɔna tɛ olese Mogalilaya.» 71Pɛtɛlɛ aotola kotona né lokangwa né kolapa atɛnda : «Meno tijebe ona moto wǎ tɛndǎ se bine, Ka imbɛ itɛndi manu Bɔsɔmwá achwambele!»
72Ayɔyɔala kɔkɔ kobelekela kalɛ ka Pɛtɛlɛ akanya biamosolela Yɛsu tɛ : «Aboso ně kɔkɔ bobelekela mala mabele obaseno osili kotona mala masato.» Pɛtɛlɛ alela.
Právě zvoleno:
Mal 14: sod
Zvýraznění
Sdílet
Kopírovat
Chceš mít své zvýrazněné verše uložené na všech zařízeních? Zaregistruj se nebo se přihlas
2025 Forum Communautairre des Traducteurs de la bible et Alphabetisation
