Zaupati Bogu Sredi Trpljenja预览

Žalovanje je, kot smo se naučili, praksa.Je sredstvo, s katerim izražamo svoje stanje srca Bogu v obdobjih žalosti in izgube.Pogosto se ta obdobja lahko zdijo tako dolga, tako temna ali tako težka, da se nam zdi, da morda nikoli ne bomo preživeli.

Pavlove besede v Rimljanom nas spomnijo, da nas nič, čisto nič, ne more ločiti od Božje ljubezni.Ne glede na to, kako se počutimo, se Njegova ljubezen nikoli ne spremeni.On se nikoli ne spremeni.In kadar so naše okoliščine nepredvidljive, ko se počutimo tako izgubljene in obupane, se On nikoli ne spremeni in Negova ljubezen do nas nikoli ne izgine.

Praksa žalovanja vključuje izražanje našega zaupanja v Boga.To zaupanje lahko izrazimo tako, da preprosto ponavljamo Sveto pismo, ko se oklepamo tega, kar je res in ne tega, kar čutimo. V Rimljanom 8:38–39 je zapisana Pavlova lastna izjava vere.S svojimi bralci deli, da je prepričan, da ga nič ne more ločiti od Božje ljubezni v Kristusu Jezusu.

V času, ko je Pavel napisal pismo Rimljanom je za Kristusa doživel veliko težav.Ne samo to, tudi sam Pavel je preganjal kristjane.Na lastni koži je bil priča Štefanovemu zaupanju v Kristusa, celo v umiranju (Apostolska dela 7:54–8:1).Osebno je doživel preganjanje s strani vladajočih oblasti (Apd 9:23–25), konflikte v cerkvi (Apostolska dela 15) in zapor (Apd 16:16–40).Ko se spomnimo Pavlovih izkušenj, lahko vidimo, kako resnična je njegova trditev v vrsticah 38–39.Nič, niti ena stvar, ki jo je doživel on, niti kdorkoli drug, ga ni moglo ločiti od Božje ljubezni.

Obdobja bolečin bodo prihajala in odhajala skozi naše življenje.Ko se oborožimo z resnico, lahko oznanjamo svoje zaupanje v Boga, ko objokujemo v teh težkih časih.Brez zaupanja je naše žalovanje brezupno.Če ne verjamemo, da je naš Bog za nas, je bolečina lahko izčrpavajoča.Ko pa smo prepričani, da nas nič ne more ločiti od Njegove ljubezni, postane naše žalovanje hvala.Naše izjave o zaupanju prinašajo slavo Bogu, ne glede na to, kako temne ali obupne so naše okoliščine.

Vprašanja za razmislek

1. Kakšna so tvoja »trenutna trpljenja«? Ali verjameš, da se te stvari ne morejo primerjati s prihajajočo slavo, ki jo imamo v Kristusu? Zakaj da ali zakaj ne?

2. Kako sta povezana upanje in vzdržljivost? Kako lahko prenašaš trpljenje, ne da bi ga ignorirala ali zanemarila? Kako zaupaš Bogu, da ti bo pomagal zdržati?

3. Kako si videla, da ti Sveti Duh pomaga pri tvoji šibkosti? Ali se ti zdi tolažilno vedeti, da Sveti Duh moli za tebe? Zakaj da ali zakaj ne?

4. Ali verjameš, da Bog dela v tvoje dobro v vseh stvareh? Ali verjameš, da je za te? Kako si lahko prepričana?

5. Si se že kdaj soočila z nečim, za kar se je zdelo, da bi te ločilo od Božje ljubezni? Kakšen je bil rezultat?