Apostolska dela 24
24
Pavla tožijo pred cesarskim namestnikom Feliksom
1Čez pet dni je prišel tja véliki duhovnik Hananíja z nekaj starešinami in z nekim pravnikom Tertúlom. Z obtožbami zoper Pavla so se oglasili pri namestniku. 2Poklicali so Pavla in Tertúl je začel obtožbo s temile besedami: »Velespoštovani Feliks! Po tvoji zaslugi že dolgo uživamo mir in po tvoji prizadevnosti se je marsikaj izboljšalo za naše ljudstvo. 3To ti vedno in povsod priznavamo z iskreno hvaležnostjo. 4Vendar te ne bi rad preveč nadlegoval, zato te prosim, prisluhni nam s svojo blago naklonjenostjo! 5Odkrili smo, da je ta človek kuga, da neti nemire med vsemi Judi po svetu in da je kolovodja ločíne nazaréjcev. 6Poskusil je celo tempelj oskruniti, pa smo ga prijeli. 7#Nekateri rkp. dodajajo: Hoteli smo mu soditi po naši postavi, 7 pa je posegel vmes poveljnik Lizija z veliko silo in ga iztrgal iz naših rok 8 ter ukazal, naj tožniki zoper njega nastopijo pred tabo. 8Če ga boš zaslišal, boš lahko sam ugotovil vse, česar ga obtožujemo.«
9Judje so mu pritrjevali in govorili, da je to čista resnica.
Pavel se zagovarja pred Feliksom
10Ko mu je namestnik namignil, je Pavel odgovoril z besedami: »Vem, da že vrsto let deliš pravico našemu ljudstvu, zato se poln zaupanja zagovarjam pred tabo. 11Lahko se prepričaš, da ni minilo več kot dvanajst dni, odkar sem prišel molit v Jeruzalem. 12Niso me zalotili, da bi se bil s kom prepiral v templju. Tudi nisem povzročal nemirov med ljudstvom – ne v shodnicah ne drugod po mestu. 13Svojih sedanjih obtožb zoper mene ne morejo podpreti z nobenim dokazom. 14Priznam pa ti tudi to, da po tem nauku, ki ga označujejo kot ‘ločíno’, služim Bogu naših očetov. Verujem v vse, kar je zapisano v postavi in prerokih, 15in zaupam v Boga, da bodo vstali pravični in krivični, kakor pričakujejo tudi ti tukaj. 16Zato si tudi sam prizadevam, da bi imel vseskozi čisto vest pred Bogom in pred ljudmi.
17Po več letih sem se vrnil med svoje rojake, da bi prinesel miloščino in opravil daritve. 18Ko sem se s tem namenom očistil v templju, so me našli 19nekateri Judje iz province Azije, vendar ne med množico ali v hrupu; ti bi se morali zglasiti pri tebi in me tožiti, če imajo kaj zoper mene. 20Ali pa naj tile tukaj sami povedo, kakšen prekršek so našli, ko sem stal pred zborom starešin! 21Morda tisti stavek, ki sem ga vzkliknil, ko sem stal sredi med njimi: ‘Zaradi vstajenja mrtvih mi danes sodite!’«
22Feliks je precéj natančno poznal nauk, zato je obravnavo preložil z besedami: »O vaši zadevi bom razsodil, ko pride poveljnik Lízija.« 23Stotniku je ukazal, naj Pavla drži pod stražo, vendar z olajšavami, in naj nobenemu izmed njegovih ne brani, da bi mu stregel.
Pavel v ječi
24Čez nekaj dni je prišel Feliks s svojo ženo Druzílo, ki je bila Judinja. Dal je poklicati Pavla in ga poslušal, ko je govoril o veri v Jezusa Kristusa. 25Ko pa je beseda nanesla na pravičnost, vzdržnost in prihodnjo sodbo, se je Feliks prestrašil, zato je rekel: »Za zdaj lahko greš! Ko najdem čas, te bom spet poklical.« 26Ob tem pa je tudi upal, da bo od Pavla prejel denar. Zato ga je dal še večkrat poklicati in se z njim pogovarjal.
27Ko sta se dopolnili dve leti, je Feliksa zamenjal Pórkij Fest. Feliks se je hotel Judom prikupiti, zato je Pavla pustil v ječi.
JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!