Jakob 1:2-17

Zgolj v veselje si štejte, bratje moji, kadar pridete v mnogotere izkušnjave, ker veste, da preizkušnja vere vaše rodi stanovitnost. Stanovitnost pa imej delo popolno, da bodete popolni in dovršeni, v ničemer pogrešni. Če pa ima kdo izmed vas premalo modrosti, naj je prosi Boga, ki vsem daje obilo in nikomur ne oponaša; in dala se mu bo. Prosi pa naj v veri in nič ne dvomi; zakaj kdor dvomi, je podoben valu morskemu, ki ga veter žene in premetava. Naj vendar ne misli tisti človek, da kaj dobi od Gospoda, mož dvojnih misli, nestanoviten na vseh potih svojih! Ponaša pa naj se nizki brat v visokosti svoji, a bogati v ponižanju svojem, kajti mine kakor trave cvet. Vzide namreč sonce z vročino in posuši travo, in njen cvet odpade in lepota lica njenega izgine: tako tudi bogatin zvene v svojih podjetjih. Blagor možu, ki pretrpi izkušnjavo; ker ko bo preizkušen, prejme venec življenja, ki ga je obljubil Gospod tem, ki ga ljubijo. Nihče naj ne reče, ko je v izkušnjavi: Bog me izkuša; zakaj Bog ne more biti izkušan v hudo, sam pa tudi ne izkuša nikogar. Sleherni pa je izkušan, ko ga lastne želje vlečejo in vabijo; potem, ko želja spočne, rodi greh, greh pa, ko je dovršen, rodi smrt. Ne tavajte, bratje moji ljubljeni! Vsak dober dar in vsako popolno darilo je od zgoraj in prihaja od Očeta luči, pri katerem ni izpremembe ali sence vsled obrata svetil.