2 Timothy 3:5

Potopimo se v veliki teden: - v Kristusovo trpljenje in smrt namesto nas - resničnih krivcev pred Bogom Očetom; - v njegovo Vstajenje, temelj krščanske vere. On je poravnal naš dolg greha. On je pot, resnica in življenje. Jezus je Vstajenje in življenje. Če sem z Njim umrl samemu sebi - moj križ, bom z Jezusom tudi živel sedaj in v večnosti.

Način, kako se vedemo s prijatelji, pričuje o Božji ljubezni. Ljubiti svoje prijatelje, nositi bremena drug drugega, soočati se s konflikti in deliti skupno življenje, kaže na Božjo ljubezen, zvestobo Njegovemu ljudstvu. Na enak način, če naša prijateljstva zaznamujejo konflikti, nesoglasja, prepiri, ogovarjanje in nezaupanje, smo negativna priča evangelija. Ko naša prijateljstva izgledajo, kot prijateljstva tega sveta, s tem uničujemo svoje pričevanje za Kristusa.

Verjamem, da to vsi čutimo. Prišlo je do sprememb. Zdi se, da je svet ušel izpod nadzora in to, kar v Svetem pismu beremo o poslednjih dneh, se zdi, da se uresničuje pred našimi očmi. Naši dnevi so mešanica strahu, prevare in neskladja. Kot gledamo v prihodnost, se mnogi od nas počutijo brezupne. Toda Jezusove zadnje besede, zapisane v Matejevem evangeliju, so bile spodbudne: Ne bojte se. Jezus nas ne bo nikoli zapustil. Toda kako nas lahko spodbudi, ko toliko tega v našem svetu razpada? Kako lahko imamo upanje? Kako lahko gledamo v prihodnost brez strahu?