Priljubljene svetopisemske vrstice iz Lükáč 3

Deli

Zgôdilo se je pa vu krstšávanji vsoga lüdstva, okrsto se je i Jezuš; i, gda bi molo, ôdprla se je Néba. I doli je šô Düh svéti v telovnom obrázi, liki golôb, na njega; i včinjen je glás z Nebés govoréči: ti si on moj lübléni Sin, v tebi se mi je dopadnolo.

Odgovori Ivan vsêm govoréči: jas istina vás krstšávam z vodôv; ali ide močnêši od méne, koga nej sem vrêden, kâ bi njemi šôlincov reménja odvézao; on bode vás krsto vu svétom Dühi i ognji.

Delajte záto sád vrêden pokôre, i ne začnite ešče praviti vu sebi: očo mámo Abraháma. Ár velim vám, kâ je zmožen Bôg z etoga kaménja zbüditi siní Abrahámi.

Že pa i sekera je na korenjé drevja položena. Záto vsáko drêvo, štero ne prináša dober sád, vö se vsečé, i vu ogen se vrže.

Liki je písana vu knigaj reč Ežaiáš proroka govoréčega: glás kričéčega vu püstíni: priprávlajte pôt Gospodnovo, rávne činte steze njegove. Vsákši dôl se naj napuni, i vsáka gora i gumila se ponizi; i naj bodo ta kríva rávna; i brasklave, na glatke potí. I vidilo bode vsáko têlo zveličánstvo Bože.