Matiye 5
XUONT
5
Zezu fere nzoɓri fe ká tul mbɔrɔ
(Luk 6.20-23)
1Ruɔ nzoɓri ŋgḭi ɓamba vi luo Zezu. Zaɗkaʼa kɔ ri vi na báyḭi lɛ, ka uru a vǎa hil tul mbɔrɔ a kaw ɗi. Lɛɛ, leɗ nduoɓal-ɛri soro í vi kaw lakun-ɛ. 2Báyḭi lɛ, ka tii sa̰w fére ri fe mii:
3«Suoriya ɓa taa nzoɓri ká i kɔ mii,
ɓari se síe Ŋgɛrɛwṵru í ɗaa kɔn ɓe ká ɓil law-ri;
ɓari na, puoruo Ŋgɛrɛwṵru ɓa taa ɓari#5.3 Zaɗka i ɓaa mii: «Puoruo Ŋgɛrɛwṵru ɓa taa nzoɓ» na, ɓayke ɓaa mii, nzoɓke ku na ɗo ɓáy fe sa̰miri ŋgḭ-ŋgḭi ká vi ɓáy faa ká Ŋgɛrɛmbay réke mbay ká tul-e. Ɓa fe ká nzoɓke ɗǒke ɗo ro ɓo, ka gi-giyaŋ ɓay zíŋ ká luo Ŋgɛrɛwṵru lew ya..
4Suoriya ɓa taa nzoɓri ká i kaw ɓáy rɛw;
ɓari na, Ŋgɛrɛwṵru a húo law-ri ɓáy.
5Suoriya ɓa taa nzoɓri ká i se yuɗuɗu;
ɓari na, Ŋgɛrɛwṵru a haŋa ri tusiri key na ɓa taa ɓari.
6Suoriya ɓa taa nzoɓri ká kɔn ɗáa fe
ká rii law Ŋgɛrɛwṵru ɗaa ri lok lok;
ɓari na, Ŋgɛrɛwṵru a haŋa kɔnke maa ri siɓ siɓ.
7Suoriya ɓa taa nzoɓri ká i ɓa nzoɓ kɔ́kɔ nun síe nzoɓri;
ɓari na, Ŋgɛrɛwṵru a kɔ́kɔ nun síe ɓari.
8Suoriya ɓa taa nzoɓri ká law-ri taŋ kaɗ kaɗ;
ɓari na, i kɔ́kɔ Ŋgɛrɛwṵru ɓáy nun-ri gbak gbak.
9Suoriya ɓa taa nzoɓri ká i ɗaa ha̰ nzoɓri zuɔ ziŋ kḭ,
a í ɗaa ha̰ ɗɛkɛkɛ ɗo sakra nzoɓri;
ɓari na, Ŋgɛrɛwṵru a ɗika ri ɓa vi-eri.
10Suoriya ɓa taa nzoɓri ká i kɔ sɛkɛ fe
ɓay tul Ŋgɛrɛwṵru ká i hḭɛ ni;
ɓari na, puoruo Ŋgɛrɛwṵru ɓa taa ɓari.
11«Zaɗka nzoɓri raɗ rì, mase i ɗaa nun-rì tuɔ síe, mase i tḭiri rì kḭrɛ ɓoɗ ɓoɗ ɓay tul-i na, suoriya ɓa taa ɓaarì. 12Ì záy sùo-rì í ɗaa suoriya, ɓay ḭi lɛ, fe tunduo ɓaarì ŋgḭi ɓamba ɗo nulue giyaŋ rì. Munu nda̰w ze, nzoɓri ɗáake fe sɛkɛ ziŋ *nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru ká i ɗo pol ha rì na.»
Tom ɓáy zaɗ taŋa ká tusiri key
(Mrk 9.50; Luk 14.34-35)
13«Ɓaarì na, ì ɗo munu ɓa tom ɓay tul nzoɓri ká tusiri key. Roo lɛ, zaɗka ráake tḭi na wa̰a, fe ḭi nda̰w rɔɔ ɓay ɗáake ha̰ ni yḭ̀i a raa ɓa kḭ rɔɓay lɛ? Fe ká ɓay ɗáake ha̰ ni ndǎɗke na tiya. Ɓa fe ká ɗo nun kúna zuɔ ɓisuy ha̰ nzoɓri tɔɗ ɓáy ɓal-ri hɔy ro.
14«Ɓaarì na, ì ɓa zaɗ taŋa nzoɓri ká tusiri key. Ŋgɛrɛpuo ká ɗo tul kuo na, faa ká ɓay haŋa ni mṵu sùo-ɛ mṵu na, tiya. 15Ɗo faa mbḭw munu nda̰w, nzoɓ ti ɗáa huu taa huu ndele rɔɔ, a mbi tuŋguo guɓa ɗi ya, roo lɛ, kaʼa ɗáa sìi siya ha̰ ni taŋ zaɗ kaɗ kaɗ ká tul nzoɓri riw bele ká i kaw hula na ha ri kɔ́ke zaɗ. 16Ɓe ze, ì ha̰ zaɗ taŋa ɓaarì na ka táŋ kaɗ kaɗ ká pol nzoɓri. Ɓe nda̰w rɔɔ, i kɔ́kɔke fe ɗáa kere ɓaarì na lɛ, i ɗáake riŋ ɗika ɓo tul Bǎa ɓaarì ká kaw nulue na ɓáy.»
Fe fére ká se tul bol kusol
17«Kɔkɔ ká ì kér ká ɓil law-rì mii, mì vi ɓay bumra *bol kusol *Moyze, ɓáy fe fére *nzoɓ ya̰aŋa ɓayri saa nzaa Ŋgɛrɛwṵru na. Ɓi na, mì vi ɓay bumra ya, roo lɛ, mì vi ɓay kíɛ sa̰w fekeri ku na ta-taŋ ɓa kɛlɛ. 18Mì ɓaa ha rì ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: zaɗka tumbam ɓáy tusiri ɗo kɔɓ ɓáy na, vu fe ká ndḭi ká i vbie ɗo ɓil bol kusolke na ti bumra mbḭw ya, kpṵru maa ɓáy feri riw bele káʼa tḭ́i na, ka tḭi ɓáy zaɗɛ. 19Sa̰wke mini ze, nzoɓ ká waɗ tul bol kusol mbḭw, a kɔ ɓa bol kusol ká ndḭi hɔy ká sakra bol kusol ha̰wri, rɔɔ a fere kṵ-ɛri ɓay haŋa ri ɗaa munu na nda̰w lɛ, nzoɓke ku na, Ŋgɛrɛwṵru a kɔ́kɔ ni ɓa nzoɓ ká ndḭi hɔy ká ɓil puoruo ɓe. Roo lɛ, nzoɓ ká ɗo tul bol kusol key na ɓáy zaɗɛ nzɛɗɛm, a fere kṵ-ɛri ɓay haŋa ri ɗaa munu na nda̰w lɛ, nzoɓke ku na, Ŋgɛrɛwṵru a kɔ́kɔ ni ɓa nzoɓ luye ká ɓil puoruo ɓe. 20Mì ɓaa ha rì ta-taŋ: zaɗka ì ɗaa vu mbom ɓo tul fe ká Ŋgɛrɛwṵru hii na kal tul vu mbom ká *Fariziri ɓáy *nzoɓ fére nzoɓri bol kusolri ɗaa na ya lɛ, *puoruo Ŋgɛrɛwṵru na ɓa taa ɓaarì ya.»
Fe fére ká se tul law fá̰a
21«Ɓaarì na, ɓay ká i ɓaa ha̰ bulu naari ká piɛɗke lew na, ì laa nda̰w. Ɓayke ɓaa mii: “Mù ti ika nzoɓ ya; a zaɗka nzoɓ i huɗ lɛ, i haŋa ni se pol nzoɓ kúŋ sal ɓayri ha ri ɗaa ɓay ɓo tul-e ha̰ ni kɔ sɛkɛ fe#5.21 Tḭ́i kɛlɛ 20.13; Kḭiŋa bol kusol ba siɗike 17.8..” 22Roo lɛ, ɓi na, mì ɓaa ha rì ta-taŋ: nzoɓ ha̰a ha̰a ká law-ɛ fa̰a ni ká tul yṵ-ɛ lɛ, maa ɓay séke ni pol nzoɓ kúŋ sal ɓayri. A nzoɓ ká ɗi yṵ-ɛ “mbuo” lɛ, maa ɓay séke ni pol *nzoɓ kúŋ sal ɓay luyeri. A nzoɓ ká kɔ yṵ-ɛ ɓa kɔ̀kɔ nzoɓ lɛ, maa ɓay vbuka ni ɓo ɓil huu ká ru-ruma ya. 23Munu zu lɛ, zaɗka mù se *hul ka̰ni Ŋgɛrɛwṵru ɓay haŋa ni *fe poy, rɔɔ mú ker se tul yṵ-ɔ ká mù ɗaa ɓay ziŋ ni lɛ, 24mu ála fe poy na ku ká ɓo zaɗɛ, a mú yḭ̀i mú vǎa zúɔ ziŋ ni nda̰w rɔɔ, mú ví mbi fe poyke na ha̰ Ŋgɛrɛwṵru ɓáy.
25«Zaɗka nzoɓ ɗaa ɓay ziŋ mù, rɔɔ ɓo ɓáy kḭ í se mbḭw hɔy ɓa zaɗ fɔ́ŋ ɓay lɛ, mu léke ɓayke ziŋ ni ɓa vaa hɔy ɓáy seɗ ɓaarì ká faa na ku, ɓo ha̰ ni ka pɔ́ŋ mù. Munu ya lɛ, kaʼa ɗáa kpṵru ha̰ mù se nzaa nzoɓ kúŋ sal ɓay. Lɛɛ, nzoɓ kúŋ sal ɓay na a ɗáa mù nduo ndúo dɔma̰y mgbaka nzoɓri ha̰ ni suru mù yɔɗ ɓo hul sal. 26Mì ɓaa ha̰ mù ta-taŋ ɓa tusuɛ kḭ: mù ti tḭ́i ká zaɗɛ ku ya, kpṵru maa ɓáy mbɔl ɓori ká mù púo ɔ ŋgiɗ bele nda̰w rɔ!»
Fe fére ká se tul ɗáa nun pie
27«Ɓay ká i ɓaa ha rì na, ì laa nda̰w. Ɓayke ɓaa mii: “Mù ti ɗáa nun pie ya#5.27 Tḭ́i kɛlɛ 20.14; Kḭiŋa bol kusol ba siɗike 5.18..” 28A roo lɛ, ɓi na, mì ɓaa ha rì ɓa tusuɛ kḭ: nzoɓ ha̰a ha̰a ká kɔ-kɔ́m ɗeke ɓa luo má̰y nzoɓ ɓáy nun pie lɛ, ka naa ziŋ ni ká ɓil law-ɛ ɗɔɗ ro zu. 29Munu zu lɛ, zaɗka nun-a fi hoɗo ze ha̰ mù ɗaa feya̰a lɛ, mu ŋgókɗo mú naa ni, mú vbu ni biŋ ɓo ɓisuy. Ɓay haŋa nun-a mbḭw tiya na, ndaɗ mba séke ɓáy sùo-ɔri riw bele se zaɗ kɔ́kɔ sɛkɛ fe ká ɓil huu ká ru-ruma ya. 30A zaɗka nduo hoɗo ɓo ze ha̰ mù ɗaa feya̰a lɛ, mu kuŋ ni mú vbu ni biŋ ɓo ɓisuy. Ɓay haŋa nduo-ɔ mbḭw tiya na, ndaɗ mba séke ɓáy sùo-ɔri riw bele se zaɗ kɔ́kɔ sɛkɛ fe ká ɓil huu ká ru-ruma ya.»
Fe fére ká se tul níi má̰y nzoɓ
(Mat 19.9; Mrk 10.11-12; Luk 16.18)
31«I ɓaa pola lew nda̰w mii: “Nzoɓ ká nii má̰y ɓe na, ndaɗ ɓay haŋa ni ka ɗaa mbeɗe níi má̰y ɓe na, a ha̰ ni nda̰w rɔɔ a nii ni zɔ́l ɓáy#5.31 Kḭiŋa bol kusol ba siɗike 24.1-4..” 32A roo lɛ, ɓi na, mì ɓaa ha rì: wa̰ra nzoɓ ha̰a ha̰a ká ɗo ɓáy má̰y ká nzaa wa̰ra kḭ ya, rɔɔ wa̰ra nii ni na, zaɗka má̰yke na ya̰a wa̰ra kḭ lɛ, wa̰ra ká nii ni na ze ɗaa ha̰ ni vi ɓa má̰y ɗáa nun pie. Wa̰ra nzoɓ ká ya̰a ni na kara ɗaa nun pie nda̰w.»
Fe fére ká se tul haa huɗ
33«Rɔɓay, ɓay ká i ɓaa ha̰ bulu naari ká piɛɗke lew na, ì laa nda̰w. Ɓayke ɓaa mii: “Fe ká mù haa huɗ ɓay ɗáa na, mu pɔ́ŋ fal-ɛ ya, a mú ɗaa feke ká mù haa huɗke ká nun Ŋgɛrɛmbay na, ha̰ ni ka ɔ ɓáy zaɗɛ#5.33 Soro peɗ ɗáa Leviri 19.12; Tḭ́i kɛlɛ 20.7; Kḭiŋa bol kusol ba siɗike 5.11; 23.22; Ruɔ ɓari 30.2..” 34A roo lɛ, ɓi na, mì ɓaa ha rì ɓay haŋa rì haa huɗ ya mgbaŋ. Mu haa huɗ ɓáy riŋ nulue ya, ɓay ḭi lɛ, nulue na ɓa zaɗ káw Ŋgɛrɛwṵru. 35Mu haa huɗ ɓáy riŋ tusiri ya nda̰w, ɓay ḭi lɛ, tusiri na ɓa zaɗ tɔkɔ ɓal-ɛ. Mu haa huɗ ɓáy riŋ Zuruzalɛm ya, ɓay ḭi lɛ, Zuruzalɛm na ɓa ŋgɛrɛpuo Mbay Luye. 36Mu mgba tul-a mú háake huɗ ya nda̰w, ɓay ḭi lɛ, mù maa ɓay haŋa sṵy tul-a mbḭw mini kara ka fuu ya nda̰w, mù maa ɓay fɛ́rɛ ni ha̰ ni vi ɓa pire ya nda̰w pi. 37Ndaɗ ɓay haŋa rì ɓaa ɓay kpaɗ hɔy. “Ɓa tusuɛ” lɛ, ɓa tusuɛ kḭ, a “ɓa tusuɛ ya” laa lɛ, ɓa tusuɛ ya kḭ laa zu. Ɓay ha̰wri ká ì ɗaa zuɔ ɗi ku na, uru saa luo ŋgɛrɛtemndaya ro zu.»
Fe fére ká se tul vbíɗa gbaa ndaa
(Luk 6.29-30)
38«Ɓay ká i ɓaa pola lew na, ì laa nda̰w. Ɓayke ɓaa mii: “Nzoɓ ká fṵmra nun kṵ-ɛ lɛ, i fṵ́mra nun-ɛ na nda̰w, a nzoɓ ká haw sere kṵ-ɛ laa lɛ, i háw ser-e na nda̰w laa#5.38 Tḭ́i kɛlɛ 21.24; Soro peɗ ɗáa Leviri 24.20; Kḭiŋa bol kusol ba siɗike 19.21..” 39A roo lɛ, ɓi na, mì ɓaa ha rì: fe ndaya ká nzoɓ ɗaa ziŋ mù na, mu vbíɗa gbaa ndaake ya. Zaɗka nzoɓ nda hala nun-a fi hoɗo lɛ, mu fɛ́rɛ fi gel ha̰ ni ka nda nda̰w. 40Zaɗka nzoɓ hii ɓay mbika tul-a ɓay séke mù zaɗ fɔ́ŋ ɓay ɓay ya̰aŋa gari fi siya ɓo lɛ, mu mbi maagari ɓo mú ɗaa nde tul-e ha̰ ni nda̰w. 41Zaɗka nzoɓ sɔɗ mù ɓay haŋa mù se ziŋ ni sal faa mbḭw lɛ, mu se ziŋ ni sal faa siɗi. 42Nzoɓ ká gɔ́ŋ mù fe na, mu ha̰ ni; a nzoɓ ká hii ɓay kpáka mù fe laa lɛ, mú ɓéɗ ni ya.»
Fe fére ká se tul híi nzoɓ tul ŋga̰ni
(Luk 6.27-28,32-36)
43«Ɓay ká i ɓaa ká piɛɗke lew na, ì laa nda̰w. Ɓayke ɓaa mii: “Mù híi kṵ-ɔ, a mú tuŋ nzoɓ tul ŋga̰ni ɓo na ká̰y.” 44A roo lɛ, ɓi na, mì ɓaa ha rì: ì kɔ nzoɓ tul ŋga̰ni ɓaarì ɓa nzoɓ nun-rì, a í ɗaa nzaa ɓay kere ɓay tul nzoɓri ká i ɗaa nun-rì tuɔ síe. 45Ɓe nda̰w rɔɔ, ì ví ɓa vu Bǎa ɓaarì Ŋgɛrɛwṵru ká kaw nulue na ɓáy. Ɓe na, ka ha̰ síe ɓe tḭi tul nzoɓ law mgbɔ́rɔri nda̰w, nzoɓ law kereri nda̰w pi. Rɔɓay, ka ha̰ mbam tɔ tul nzoɓ fe ɗáa ɓáy zaɗɛri ká nun-ɛ nda̰w, tul nzoɓ fe ɗáa ka̰ayari kara nda̰w pi. 46Zaɗka ì hii nzoɓri ká i kɔ rì ɓa nzoɓ nun-ri kḭ hɔy na wa̰a, ɓay ḭi nda̰w rɔɔ Ŋgɛrɛwṵru a haŋa ri fe tunduo lɛ? Wa̰a, *nzoɓ ya̰aŋa larimbuori ká ì kɔ ri ɓa nzoɓ ndayari na, i ɗaa faa mbḭw munu nda̰w ya lɛ woo! 47Zaɗka ì hii soko ha̰ yṵ ɓaarì kḭ hɔy na wa̰a, fe ḭi ze ɓa fe kere ká ɗo ɓoɗ ká ì ɗaa na lɛ? Nzoɓri ká i tuu Ŋgɛrɛwṵru ya hɔy kara, i ɗaa munu na nda̰w ya lɛ?
48«Munu zu lɛ, ì ɗo ɓáy zaɗɛ nzɛɗɛm faa mbḭw munu ká Bǎa ɓaarì Ŋgɛrɛwṵru ká kaw nulue ɗo ɓáy zaɗɛ nzɛɗɛm na.»

© 2013, Wycliffe Bible Translators, Inc. All rights reserved.

Узнать больше о Mbeɗe sáka kuni fie