3. Mose 19
19
Djivenn yaake, har o Debleskre menshe hounte djivenn!
1O baro Devel penas ap o Mose: 2Pen ap i tsele Israelitarya: Me, o baro Devel, hom t'maro Devel. Kek vavar hi har me. An mande hi kek čilačepen. Oun t'mer hounte djivenn yaake har i Debleskre menshe djivenn.
3Hakeno t'mendar hounte dikell pre ap peskri date oun ap peskro dadeste, oun hounte rikrell o Debleskro dives! Me, o baro Devel, hom t'maro Devel.
4Ma nashenn i rhorhene deblen palla! Krenn t'men kek debla t'mare vastentsa! Me, o baro Devel, hom t'maro Devel.
5Te anenn t'mer i firho o baro Debleske, te rhan les khetne glan leste, palle krenn kova yaake, te dikap lačes ap t'mende! 6Rhan ko mass ko emligo dives, kay maran ko firhes, oder ko vavar dives. Hi gomme o triinto dives čomone pral, hounte vell kova an i yag rhačedo. 7Te rhal yek ap o triinto dives gomme ko massestar, palle dikell o baro Devel gar lačes ap kova oun ap koleste, kay anas ko firho glan leste. O mass vas pale-čiddo. 8Oun koon rhal kolestar, hounte hidjrell peskri doosh, hoy yob koleha ap peste las. Yob kras, har te vals ko firho, hoy mange, o baro Debleske, dino vas, gar feteder har hako vavar mass. Savo mensho vell pale-čiddo#19:8 pale-čiddo hako tsireske oun nay djivell bouder gar mank peskre menshende.
9Te anenn t'mer o djob dren ap t'maro them, činenn gar o djob ap i tseli kotar phoub tele. Moukenn čomone ap i rigya tardo. Djan vitar gar i douyto kopo pral ko kotar phoub, te hadenn kova pre, hoy tele peras. 10Yaake krenn ninna t'mare drakentsa. Har anan len dren, ma djan i douyto kopo ap ko kotar phoub, te anenn kolla dren, kay pral ačan, vitar gar save, kay tele peran. Kol čorvelenge, oun kolenge dran i vi-them, moukenn len pral! Me, baro Devel, hom t'maro Devel.
11Ma čorenn! Ma rakrenn rhorhepen! Ma krenn rhorheno koova yek o vavareske!
12Ma denn t'men i rhorheno sovel pash miro lab! Sau koveha anenn t'mer ladj ap miro lab. Me, o baro Devel, hom t'maro Devel.
13Tou rikress gar o vavares tele oun randess les gar vin. Tou dess i boudepaskres, kay boudrell touke yek dives peskre love ap i rat, oun rikress kol love gar pral i rat pash toute.
14Ma praase yekes, kay nay shounell gar. Oun ma čip i koreleske čomone an o drom, te perell lo vergel. Rike touke tiro Debles glan i yaka pash halauter, hoy kreh! Me hom o baro Devel.
15Te vell o čačepen vin kerdo, palle de koles peskro čačepen, koles čačo hi! Ma tserde koles glan, kay čorvelo hi, vitar gar koles, kay bravelo hi. Hakeno hounte lell peskro čačepen.
16Ma dja trouyel oun pen rhorhepen pral i vavarende! Te hounte peneh vin glan i čačepangre, ma pen rhorhepen, te aness o vavares an o merepen. Me hom o baro Devel.
17Te rhoyral tout pral yekeste tire menshendar, ma hidje tiri rholi touha trouyel. Pen leske, hoy lo gar mishto kras, te aness kek doosh ap toute.
18Ma de o čilačepen pale, hoy i vavar ap toute kras, oun hidje leske či palla. Tou vess yaake lačes ap leste, har hal lačes ap toute kokres. Me hom o baro Devel.
19Djivenn pal kol laba, hoy t'mende sikrenn, hoy me t'mendar kamau! Fiche dran douy vavar mass, moukess tou gar khetne te vell, te nay krenn le terne. Ap tiro kotar phoub, ma vitse douy koova vin, te vell kova bares. I ripen kerdo dran douy vavar thaba, vell gar ap toute!
20Te hi i morshes i pirni, kay i ginli boudepaskretsa hi, oun yoy hi gar vin mouklo oder vin ginlo, oun i vavar morsh sovell lah, hounte lell lo peskri phagi. Kal douy hounte merenn gar. 21Ko morsh anell i bakro glan o voudar o baro Debleskro kherestar, te vell peskri doosh pale mishto. 22Ko rashay marell ko bakro glan o baro Debleste, te vell ko morsheskri doosh pale mishto. Oun o baro Devel bistrell leskri doosh, hoy lo ap peste anas.
23Te venn t'mer an ko them, oun čivenn boud rouka an i phoub, kolendar t'mer nay rhan, palle rhan gar lendar i glanstoune triin bersha, har te vans le pale-čiddo. 24O starto bersh vell lauter, hoy kol rouka hidjran, o baro Debleske anlo, te parkrenn t'men pash leste. 25An o pančto bersh rhan t'mer kova, hoy kol rouka hidjrenn. Te krenn t'mer kova yaake, palle vell kova hoy t'men dren lenn, boudeder oun boudeder. Me, o baro Devel, hom t'maro Devel.
26Ma rhan mass, kay rat dren hi.
Ma dourkrenn! Ma krenn bengeskro koova!
27Ma činenn t'mare balla ap i rigya t'maro sherestar! Ma činenn t'mari čor tiknes!
28Ma činenn t'men an t'maro mass, te meras yek. Kek sikepen#19:28 sikepen, kate: tatouages krenn ap t'mende! Me hom o baro Devel.
29Ma biče tiri čay kote, kay i rhorhene debla an-mangedo venn, te vell li kote i loubni. Tou te kreh kova, hi sik boud loubya an o them, oun o tselo them vell pherdo vi-ladjedo koova.
30Rikrenn mire Debleskre divessa dren, oun anenn kek ladj ap miro kheer. Me hom o baro Devel.
31Ma djan pash i dourkepangre oun pash kolende, kay i moulen poučenn! Ma rodenn saven pre, te krenn t'men gar pale-čiddo ap lende. Me, o baro Devel, hom t'maro Devel.
32Glan phoure menshende stess tou pre oun dikess pre ap lende. Tou rikress tiro Debles glan tire yaka pash halauter, hoy kreh! Me hom o baro Devel.
33Te djivell i vi-themarya an t'maro them, palle rikrenn les gar tele! 34Djan leha yaake trouyel, har te vals lo yek t'mendar! Tou vess yaake lačes ap leste har hal lačes ap toute. T'mer ninna hans vi-themarya an o them Egiptia. Me, o baro Devel, hom t'maro Devel.
35Krenn kek rhorhepen, te venn khetne te krenn o čačepen vin! Ma rhorhenn vitar gar te dikenn palla, har baro oder pharo oder boud čomone hi! 36I vaga, hoy sikrell har pharo čomone hi, hounte sikrell kova an o čačepen. Ninna kol barra, hoy pre čivenn, hounte venn yaake pharo har čačo hi. Oun kol pirya, kolentsa t'mer palla dikenn, har boud čomone hi, kolla hounte venn yaake baro har čačo hi. Me, o baro Devel, hom t'maro Devel, kay t'men dran o them Egiptia vin anas. 37Krenn halauter, hoy me t'mendar kamau, oun rikrenn ap miro čačepen! Me hom o baro Devel.
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.
3. Mose 19
19
Djivenn yaake, har o Debleskre menshe hounte djivenn!
1O baro Devel penas ap o Mose: 2Pen ap i tsele Israelitarya: Me, o baro Devel, hom t'maro Devel. Kek vavar hi har me. An mande hi kek čilačepen. Oun t'mer hounte djivenn yaake har i Debleskre menshe djivenn.
3Hakeno t'mendar hounte dikell pre ap peskri date oun ap peskro dadeste, oun hounte rikrell o Debleskro dives! Me, o baro Devel, hom t'maro Devel.
4Ma nashenn i rhorhene deblen palla! Krenn t'men kek debla t'mare vastentsa! Me, o baro Devel, hom t'maro Devel.
5Te anenn t'mer i firho o baro Debleske, te rhan les khetne glan leste, palle krenn kova yaake, te dikap lačes ap t'mende! 6Rhan ko mass ko emligo dives, kay maran ko firhes, oder ko vavar dives. Hi gomme o triinto dives čomone pral, hounte vell kova an i yag rhačedo. 7Te rhal yek ap o triinto dives gomme ko massestar, palle dikell o baro Devel gar lačes ap kova oun ap koleste, kay anas ko firho glan leste. O mass vas pale-čiddo. 8Oun koon rhal kolestar, hounte hidjrell peskri doosh, hoy yob koleha ap peste las. Yob kras, har te vals ko firho, hoy mange, o baro Debleske, dino vas, gar feteder har hako vavar mass. Savo mensho vell pale-čiddo#19:8 pale-čiddo hako tsireske oun nay djivell bouder gar mank peskre menshende.
9Te anenn t'mer o djob dren ap t'maro them, činenn gar o djob ap i tseli kotar phoub tele. Moukenn čomone ap i rigya tardo. Djan vitar gar i douyto kopo pral ko kotar phoub, te hadenn kova pre, hoy tele peras. 10Yaake krenn ninna t'mare drakentsa. Har anan len dren, ma djan i douyto kopo ap ko kotar phoub, te anenn kolla dren, kay pral ačan, vitar gar save, kay tele peran. Kol čorvelenge, oun kolenge dran i vi-them, moukenn len pral! Me, baro Devel, hom t'maro Devel.
11Ma čorenn! Ma rakrenn rhorhepen! Ma krenn rhorheno koova yek o vavareske!
12Ma denn t'men i rhorheno sovel pash miro lab! Sau koveha anenn t'mer ladj ap miro lab. Me, o baro Devel, hom t'maro Devel.
13Tou rikress gar o vavares tele oun randess les gar vin. Tou dess i boudepaskres, kay boudrell touke yek dives peskre love ap i rat, oun rikress kol love gar pral i rat pash toute.
14Ma praase yekes, kay nay shounell gar. Oun ma čip i koreleske čomone an o drom, te perell lo vergel. Rike touke tiro Debles glan i yaka pash halauter, hoy kreh! Me hom o baro Devel.
15Te vell o čačepen vin kerdo, palle de koles peskro čačepen, koles čačo hi! Ma tserde koles glan, kay čorvelo hi, vitar gar koles, kay bravelo hi. Hakeno hounte lell peskro čačepen.
16Ma dja trouyel oun pen rhorhepen pral i vavarende! Te hounte peneh vin glan i čačepangre, ma pen rhorhepen, te aness o vavares an o merepen. Me hom o baro Devel.
17Te rhoyral tout pral yekeste tire menshendar, ma hidje tiri rholi touha trouyel. Pen leske, hoy lo gar mishto kras, te aness kek doosh ap toute.
18Ma de o čilačepen pale, hoy i vavar ap toute kras, oun hidje leske či palla. Tou vess yaake lačes ap leste, har hal lačes ap toute kokres. Me hom o baro Devel.
19Djivenn pal kol laba, hoy t'mende sikrenn, hoy me t'mendar kamau! Fiche dran douy vavar mass, moukess tou gar khetne te vell, te nay krenn le terne. Ap tiro kotar phoub, ma vitse douy koova vin, te vell kova bares. I ripen kerdo dran douy vavar thaba, vell gar ap toute!
20Te hi i morshes i pirni, kay i ginli boudepaskretsa hi, oun yoy hi gar vin mouklo oder vin ginlo, oun i vavar morsh sovell lah, hounte lell lo peskri phagi. Kal douy hounte merenn gar. 21Ko morsh anell i bakro glan o voudar o baro Debleskro kherestar, te vell peskri doosh pale mishto. 22Ko rashay marell ko bakro glan o baro Debleste, te vell ko morsheskri doosh pale mishto. Oun o baro Devel bistrell leskri doosh, hoy lo ap peste anas.
23Te venn t'mer an ko them, oun čivenn boud rouka an i phoub, kolendar t'mer nay rhan, palle rhan gar lendar i glanstoune triin bersha, har te vans le pale-čiddo. 24O starto bersh vell lauter, hoy kol rouka hidjran, o baro Debleske anlo, te parkrenn t'men pash leste. 25An o pančto bersh rhan t'mer kova, hoy kol rouka hidjrenn. Te krenn t'mer kova yaake, palle vell kova hoy t'men dren lenn, boudeder oun boudeder. Me, o baro Devel, hom t'maro Devel.
26Ma rhan mass, kay rat dren hi.
Ma dourkrenn! Ma krenn bengeskro koova!
27Ma činenn t'mare balla ap i rigya t'maro sherestar! Ma činenn t'mari čor tiknes!
28Ma činenn t'men an t'maro mass, te meras yek. Kek sikepen#19:28 sikepen, kate: tatouages krenn ap t'mende! Me hom o baro Devel.
29Ma biče tiri čay kote, kay i rhorhene debla an-mangedo venn, te vell li kote i loubni. Tou te kreh kova, hi sik boud loubya an o them, oun o tselo them vell pherdo vi-ladjedo koova.
30Rikrenn mire Debleskre divessa dren, oun anenn kek ladj ap miro kheer. Me hom o baro Devel.
31Ma djan pash i dourkepangre oun pash kolende, kay i moulen poučenn! Ma rodenn saven pre, te krenn t'men gar pale-čiddo ap lende. Me, o baro Devel, hom t'maro Devel.
32Glan phoure menshende stess tou pre oun dikess pre ap lende. Tou rikress tiro Debles glan tire yaka pash halauter, hoy kreh! Me hom o baro Devel.
33Te djivell i vi-themarya an t'maro them, palle rikrenn les gar tele! 34Djan leha yaake trouyel, har te vals lo yek t'mendar! Tou vess yaake lačes ap leste har hal lačes ap toute. T'mer ninna hans vi-themarya an o them Egiptia. Me, o baro Devel, hom t'maro Devel.
35Krenn kek rhorhepen, te venn khetne te krenn o čačepen vin! Ma rhorhenn vitar gar te dikenn palla, har baro oder pharo oder boud čomone hi! 36I vaga, hoy sikrell har pharo čomone hi, hounte sikrell kova an o čačepen. Ninna kol barra, hoy pre čivenn, hounte venn yaake pharo har čačo hi. Oun kol pirya, kolentsa t'mer palla dikenn, har boud čomone hi, kolla hounte venn yaake baro har čačo hi. Me, o baro Devel, hom t'maro Devel, kay t'men dran o them Egiptia vin anas. 37Krenn halauter, hoy me t'mendar kamau, oun rikrenn ap miro čačepen! Me hom o baro Devel.
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.