2. Mose 22
22
1Te vell i čorepaskro tapedo, har yob rati an i kheer dren phagell, oun vell yaake dino, te merell lo, hi koles, hoy les das, kek doosh ap leskro rat. 2Djas o kham pre, har phagas lo dren, hi koles, hoy les moules das, i doosh ap leskro rat.
I čorepaskro hounte dell lauter pale, hoy yob čoras. Te nay krell yob kova gar, palle vell lo bikedo oun vell i pandlo boudepaskro. 3Te čoras lo i firho, – i groumni, i bourika#22:3 bourika esla , i bakro, – oun kova vell djides pash leste hatslo, palle hounte dell lo douy kope yaake boud pale.
I phagi kolenge, kay denn gar yak ap o vavareskro koova
4Te dell i morsh gar yak ap peskre firhende, oun moukell len ap i vavareskro them te djal oun kote te rhal, palle hounte dell lo kova pale. Te rhan i firhe djob, palle dell lo o lačeder djob, hoy leskro hi. Te rhan i firhe drake, palle dell lo peskre lačeder drake.
5Te krell yek i yag, oun koy yag taprella i soubyengre bourra, oun palle djob, hoy tardo hi, ninna djob, hoy khetne pandlo hi, palle hounte playsrell kova, kay koy yag kras, ko tselo djob, hoy i yag rhačras.
6Te dell i morsh i vavares love, ninna kouč koova, te dell lo yak koy pre, oun ko koova vell dran leskro kheer čoredo, oun ko čorepaskro vell hatslo, palle dell kova douy kope yaake boud pale. 7Te vell ko čorepaskro gar hatslo, palle dell pes ko morsh, dran koleskro kheer ko koova čoredo vas, glan o Debleste sovel, te čoras lo ko koova gar kokres.
8Kote, kay douy morsha čingrenn pen pral i groumni, i bourika#22:8 bourika esla , i bakro, i ripen, ninna pral vavar koova, hoy nashedo vas, kote hounte venn kol douy glan o Debleste. Oun kones o Devel i doosh dell, kova dell ko vavares douy kope yaake boud pale.
9Te dell yek o vavares i bourika#22:9 bourika esla , i groumni, i bakro, ninna i vavar firho, te dell lo yak ap leste, oun ko firho merell, doukrell pes, oder vell krik tradedo oun kek dikas čomone, 10palle dell yob pes ap o baro Debleste sovel, te tapras leskro vast ap či, hoy o vavares hi. Palle hounte lell ko vavar koy sovel an, yaake te dell les ko vavar či pale.
11Te vas ko firho leske čoredo, palle hounte playsrell lo ko firheske, hoy čoredo vas. 12Te vas ko firho khetne dandedo i vavar firhestar, palle anell lo ko moulo firhes, hoy dandedo vas, oun sikrell, te vas lo khetne dandedo. Kova te krell lo, hounte dell lo či pale.
13Te patsell yek peske i firho, oun ko firho phagell peske i kokale, oder merell, oun kova, koleske ko firho hi, hi gar pashel, palle hounte playsrell lo leske ko firho. 14Te his kova pashel, koleske o firho hi, hounte dell lo koles či pale. Te playsras lo love, har yob ko firho patsas, palle das lo doha love. Yob hounte dell gar boudeder.
Vavar čačepaskre laba
15Te krell pes yek ap i čate, hoy hi lat gomme kek romes, vitar kek pirnes, oun rakrell ap late oun sovell lah, hounte romedinerell lo lat, oun hounte dell lo i love, hoy hi glan činlo i čake, hoy romedino vella. 16Te kamell lakro dad les gar peskri čat te dell, ninna palle hounte playsrell yob kol love.
17I dourkepaskretsa hounte denn temerl.
18Hakeno, hoy i firheha sovell, hounte merell.
19Kova, hoy dell i vavar debleske i firho temerl, oun gar o baro Debleske, kova vell infam.
20Ma krenn kolen o djipen phares, kay hi vi-themarya pash t'mende! Oun moukenn len gar čičeske t'menge te boudrell! Bistrenn gar, te hans t'mer ninna vi-themarya an o them Egiptia.
21Ma krenn o djipen i djouvyenge phares, kolenge o rom meras! Ma krenn o djipen i čavenge phares, kolen kek dad bouder hi! 22Te kreh tou lenge o djipen phares, oun yon denn ap mande gole, shounau me len. 23Oun me taprau savi bari rholi, te dau t'men o rhareha temerl, yaake te hi palle t'mare djouvyen bouder kek rom oun t'mare čaven bouder kek dades.
24Te patseh love i čorveleske mire menshendar, palle kre tout ap leste gar braveles! Oun le lestar gar boudeder pale, har les dal.
25Te hi yek tire menshendar touke love siyaan, oun tou leh leskri baya ko tsireske, kay yob touke love siyaan hi, palle dik, te dess leste peskri baya pale glan ko tsiro, kay o kham tele djal. 26Leskri baya hi leskri plarhta, kolah čakrell lo pes, oun tatsrell lo pes. Te deh tou les peskri baya gar pale oun yob dell ap mande gole, palle shounau me les. Me krau miro dji leske pre.
Hoy o Devel toutar kamella
27Ma praase o Debles! Oun ma rake bibarht vin pral i pralstouno tire menshendar!
28An ko tsiro, kay aneh tiro djob oun tire drake dren, de tiro Debles, hoy leske hi! Tiro phoureder morsh čaves dess tou tiro Debles. 29Yaake kress ninna tire groumyentsa oun tire bakrentsa oun bouzyentsa#22:29 bouzya tsige . Efta divessa ačenn le pash pengri date. Oun ap o orhtato dives dess len mande.
30T'mer han mire vi-rodede menshe. Doleske ma rhan o mass kol firhendar, hoy van moulo dandedo divye firhendar. Denn ko moulo firhes t'mare djouklen!
Tous droits réservés
Le contrat de licence autorise une utilisation non commerciale du texte. Toutefois, les modifications du texte sont interdites. Le titulaire des droits, Romanes-Arbeit-Marburg e.V., doit être mentionné à chaque publication. Pour toute distribution commerciale, un éditeur doit demander l’autorisation écrite du titulaire des droits.