Luka 19
19
1Jezus je nadaljeval pot do Jerihe in šel skozi mesto. 2Tam je živel neki Zahej, glavni davčni izterjevalec in zato precej premožen. 3Nujno je hotel videti, kdo je ta Jezus, vendar zaradi gneče ni mogel, ker je bil nizke rasti. 4Zato je stekel naprej in splezal na divjo smokvo, da bi ga videl, ko bo šel mimo. 5Jezus je prišel tja in pogledal Zaheja.
»Zahej, prosim, hitro pridite dol,« mu je rekel. »Danes bi bil rad vaš gost.«
6Zahej je hitro splezal z drevesa in ga z veseljem sprejel v svojo hišo. 7Ljudje so se zgražali, češ, kako je mogoče, da je šel prenočit k takšnemu brezbožnežu. 8Zahej pa je stopil pred Jezusa in spregovoril:
»Poslušajte, Gospod. Polovico svojega premoženja bom razdelil med revne. In če sem od koga izsilil preveč denarja, mu bom povrnil štirikrat toliko.«
9Jezus je na to odvrnil:
»Danes je Bog rešil to družino, kajti tudi Zahej je potomec očaka Abrahama. 10Sin človekov je namreč tukaj zato, da bi poiskal in rešil takšne izgubljene ljudi.«
11Jeruzalem ni bil več daleč in mnogi Jezusovi poslušalci so mislili, da bo zdaj zdaj nastopila Božja vladavina. Zato jim je povedal naslednjo zgodbo:
12»Neki plemič se je odpravljal na pot v daljno mesto. Tam naj bi bil okronan in se potem vrnil kot kralj. 13Sklical je svojih deset sužnjev in vsakemu dal funt srebrnikov.
›Poslujte s tem, dokler se ne vrnem,‹ jim je naročil.
14Prebivalci njegove dežele pa so poslali za njim delegacijo s sporočilom:
›Tega nočemo za kralja.‹
15Mož je vseeno prejel kraljevsko oblast in se vrnil. Dal je poklicati svoje sužnje, da bi ugotovil, kako so poslovali.
16›Vaše veličanstvo,‹ je rekel prvi, ›funt srebrnikov je prinesel deset funtov čistega dobička.‹
17›Čestitam!‹ je odgovoril kralj, ›dober služabnik si. Ker ti lahko zaupam v malenkostih, boš zdaj postal upravitelj desetih mest.‹
18Nato je pristopil drugi suženj in poročal:
›Veličanstvo, vaš funt srebra je navrgel pet funtov dobička.‹
19Kralj je odvrnil: ›Lepo. Tudi ti boš upravljal pet mest.‹
20Nato je prišel tretji suženj.
›Vaše veličanstvo,‹ je začel, ›glejte, prinašam vaš funt. Zavil sem ga v robec in ga spravil. 21Bal sem se vas, ker sem vedel, kako zahtevni ste. Dvigniti hočete denar, ki ga niste položili, in radi bi žetev na polju, kjer niste ničesar posejali.‹
22›Ti lenuh,‹ je odvrnil kralj, ›tvoje lastne besede te obsojajo! Tako? Praviš, da sem brezobziren in da dvigujem, česar nisem položil, in žanjem, česar nisem posejal? 23Zakaj torej nisi nesel denarja v banko, da bi jaz potem dobil vsaj obresti?‹
24Tedaj se je kralj obrnil k služabnikom: ›Vzemite mu funt in ga dajte tistemu, ki jih ima deset.‹
25›Veličanstvo,‹ so odvrnili, ›saj jih ima vendar že deset.‹
26›Točno tako!‹ je rekel kralj. ›Kdor ima, mu bom dal še več, in kdor nima, mu bom vzel vse! 27Glede mojih sovražnikov, ki niso hoteli, da bi bil njihov kralj, pa takole: polovite jih in jih tukaj pred mojimi očmi pokončajte.‹«
V Božjem mestu
28Jezus je povedal te stvari in se pred vsemi odpravil gor proti Jeruzalemu.
29Ko je prišel blizu dveh vasi pri Oljski gori, ki se imenujeta Bétfaga in Betanija, je dvema učencema naročil:
30»Pojdita v vas tamle naprej. Pri prvih hišah bo stal privezan osliček, na katerem še nikoli ni nihče jezdil. Odvežita ga in pripeljita. 31Če bi kdo vprašal, kaj počneta, povejta, da ga potrebuje Gospod.«
32Učenca sta odšla in našla vse tako, kakor jima je povedal.
33»Kaj pa počneta,« so rekli lastniki oslička, ko sta ga začela odvezovati.
34»Potrebuje ga Gospod,« sta povedala učenca 35in odpeljala oslička k Jezusu. Nato sta osličkov hrbet pregrnila s svojimi oblačili in nanj posadila Jezusa. 36Ko je zajahal, so drugi začeli pogrinjati oblačila na pot pred njim.
37Približal se je pobočju Oljske gore. Vsa množica učencev je začela slaviti Boga. Na ves glas so se zahvaljevali za mnoge čudeže, ki so jim bili priča:
38»Slava tebi, ki prihajaš,
o kralj z Božjo oblastjo!
V nebesih vlada mir,
Božji sijaj na nebu.«
39Med navzočimi je bilo tudi nekaj farizejev.
»Učitelj, obrzdajte svoje učence,« so mu rekli.
40»Poslušajte,« je odvrnil Jezus, »če bodo utihnili tile, bodo začeli vpiti kamni.«
41Jezus se je naposled približal prestolnici. Ko jo je zagledal, je zajokal.
42»Ko bi le tudi ti danes spoznala, kaj se dogaja – kaj ti prinaša mir in blaginjo! Vendar ne, tega sploh ne vidiš! 43Zato prihaja čas, ko ti bodo sovražniki povsod naokrog zgradili bojne nasipe. Obkolili te bodo z vseh strani in te stisnili v obroč. 44Zravnali te bodo z zemljo in iztrebili tvoje ljudstvo. Kamen ne bo ostal na kamnu! – Ker ne razumeš, da je nastopil odločilni trenutek.«
45Jezus je stopil v tempelj in najprej napodil vse prodajalce.
46»Takole piše v Svetem pismu: Moj tempelj naj bo dom molitve,« jim je rekel. »Vi pa ste ga spremenili v roparsko shajališče.«
47Nato je Jezus vsak dan na tempeljskem dvorišču razlagal svoj nauk. Glavni duhovniki in pravni izvedenci ter drugi vplivni ljudje so si zelo prizadevali, da bi ga odstranili. 48Toda množica ljudi je hotela ujeti vsako njegovo besedo, zato mu niso mogli ničesar.
လက္ရွိေရြးခ်ယ္ထားမွု
Luka 19: ŽJ
အေရာင္မွတ္ခ်က္
မၽွေဝရန္
ကူးယူ
မိမိစက္ကိရိယာအားလုံးတြင္ မိမိအေရာင္ခ်ယ္ေသာအရာမ်ားကို သိမ္းဆည္းထားလိုပါသလား။ စာရင္းသြင္းပါ (သို႔) အေကာင့္ဝင္လိုက္ပါ
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!