Luka 18
18
1Jezus je hotel svojim učencem pokazati, kako je treba moliti ob vsaki priložnosti in pogumno vztrajati do konca. Povedal jim je naslednjo zgodbo.
2»V nekem mestu je živel sodnik. Boga ni spoštoval in za ljudi mu je bilo vseeno. 3Neka vdova iz tistega mesta pa je kar naprej prihajala k njemu:
›Rešite moj primer,‹ ga je prosila, ›da bom imela mir pred človekom, ki me toži.‹
4Nekaj časa ni storil ničesar. Potem pa si je rekel: ›Boga sicer ne spoštujem in za ljudi mi je prav vseeno. 5Tale vdova pa je že hudo nadležna. Rešil bom njen primer, da me s svojim prosjačenjem ne bo dotolkla.‹
6Poslušajte,« je nadaljeval Jezus, »tega pokvarjenega sodnika 7in potem pomislite na Boga. Kaj menite, bo zaščitil svoje ljubljene izbrance, ki nenehno vpijejo na pomoč? Bo mogoče zavlačeval? 8Verjemite mi, takoj jim bo pomagal! Sprašujem pa vas, ali bo Sin človekov ob svojem prihodu sploh lahko naletel na koga, ki bi tako zaupal v Boga.«
9Nekateri od prisotnih so se zelo zanašali nase. Mislili so, da so v pravem odnosu z Bogom, na druge pa so gledali zviška. Jezus jim je naslikal tale primer.
10»Neki farizej in neki davčni izterjevalec sta hkrati prišla v tempelj, da bi molila. 11Farizej se je postavil naprej in takole molil o sebi:
›Hvala ti, Bog, ker nisem kakor ostali. Nisem goljuf, zločinec, ženskar ali pa kot tale davkar. 12Dvakrat na teden se postim in od vsega plačujem desetino.‹
13Izterjevalec pa je stal daleč zadaj. Gledal je v tla in se skrušeno tolkel po prsih.
›O Bog, kakšen grešnik sem,‹ je govoril, ›odvzemi mojo krivdo.‹
14Zagotavljam vam,« je nadaljeval Jezus, »ne farizej, temveč davkar je odšel domov v pravem odnosu z Bogom. Tako je: če se siliš gor, boš pristal na dnu, če pa se držiš pri tleh, boš povzdignjen v višave.«
15Ljudje so k Jezusu pripeljali tudi majhne otroke, da bi jih blagoslovil s svojim dotikom. Učenci so jih opozarjali, da to ne gre, 16Jezus pa jih je povabil k sebi.
»Otroci naj kar pridejo k meni,« je dejal. »Ne zavračajte jih, saj je Božja vladavina namenjena prav takšnim. 17Zares: če k Božji vladavini ne pristopiš kakor otrok, je sploh ne boš deležen!«
18Neki judovski voditelj je vprašal Jezusa:
»Spoštovani, dobri učitelj! Kako naj ravnam, da mi bo Bog podelil večno življenje?«
19»Zakaj mi pravite ›Dobri‹?« je odvrnil Jezus. »Samo eden je zares dober – Bog! 20Sicer pa veste, kakšni predpisi so v Božjem zakoniku:
›Bodi zvest v zakonu,
ne ubijaj,
ne kradi,
ne laži,
spoštuj starše.‹«
21»Vsega tega se držim že od otroških let,« je dejal mož.
22»Torej preostane samo še nekaj,« mu je odgovoril Jezus. »Vse, kar imate, prodajte in razdelite med reveže. Tako bo vaš zaklad v nebesih. Potem pridite in se pridružite mojim učencem.«
23Odličnika so te besede hudo potrle, ker je bil zelo bogat. 24Jezus je videl njegovo prizadetost in rekel:
»O kako težko premožni ljudje sprejemajo Božjo vladavino. 25Lažje bi se velika kamela prerinila skozi drobceno šivankino uho!«
26Nekateri od prisotnih so na to dejali:
»Če je tako – se potem sploh lahko kdo reši?«
27»Bog uresničuje, kar je za ljudi nemogoče,« je odvrnil Jezus.
28Nato se je oglasil Peter:
»Mi pa smo res zapustili vse in se vam pridružili.«
29»Vsakemu,« je odvrnil Jezus, »ki je zaradi Božje vladavine zapustil hišo ali družino, zagotavljam, 30da bo zdaj, še v tem času, prejel neizmerno več, kakor je imel, v času, ki prihaja, pa večno življenje.«
31Jezus je vzel na stran dvanajsterico in jim spregovoril:
»Bližamo se Jeruzalemu. Zdaj se bo zgodilo vse, kar so o Sinu človekovem v svojih knjigah napovedali preroki. 32Padel bo v roke poganov. Ti se bodo norčevali iz njega, se znesli nad njim in ga popljuvali. 33Prebičali ga bodo in končno umorili. Čez tri dni pa bo oživel.«
34Odposlanci niso razumeli ničesar, kakor bi jim kdo zakril oči. Niti sanjalo se jim ni, o čem govori Jezus.
35Nadaljevali so pot. Malo pred mestom Jeriha je ob poti sedel slep berač in prosil miloščino. 36Ko je slišal, da gre mimo cel sprevod, je povprašal, kaj se dogaja. 37Povedali so mu, da prihaja Jezus iz Nazareta.
38»Jezus, Davidov naslednik,« je takoj zakričal slepi, »usmilite se me!«
39Ljudje pred Jezusom so ga jezno opozarjali, naj vendar utihne. On pa je samo še bolj vpil:
»Davidov naslednik, usmilite se me!«
40Jezus je obstal. Naročil je, naj pripeljejo berača.
41»Kako naj ti pomagam?« ga je vprašal Jezus.
»Gospod, rad bi videl,« je odgovoril slepi.
42»Spreglej!« je rekel Jezus. »Ozdravilo te je tvoje zaupanje.«
43Mož je v tistem hipu spregledal in se takoj pridružil učencem, ki so šli z Jezusom. Navdušeno je poveličeval Boga in prav tako tudi vsi, ki so to videli.
လက္ရွိေရြးခ်ယ္ထားမွု
Luka 18: ŽJ
အေရာင္မွတ္ခ်က္
မၽွေဝရန္
ကူးယူ
မိမိစက္ကိရိယာအားလုံးတြင္ မိမိအေရာင္ခ်ယ္ေသာအရာမ်ားကို သိမ္းဆည္းထားလိုပါသလား။ စာရင္းသြင္းပါ (သို႔) အေကာင့္ဝင္လိုက္ပါ
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!