KRIE
Aχíera vĩnjen te Džesúi ka Džerusalemi Skribra, e Farisera, tue θẽn:
Pse δišípuljit e tû ljẽ̂n zakôn e piékjevet? pse nẽng ljanjen dúart e tire kûr χân buk.
E aí pergjegjur θa atire: E ju pse se bẽni órdenin e Tinzoti per zakonin têje? Pse Inzót kumandói, tue θẽn:
Nderó tet’ at e tet êm, e: Aí tše malkón atin, o êmen, vdekte mórtie.
Ju pra θoni: Aí tše θefte te jatit, o se jemes: Tsedó rrigâl vién ka ú, te bẽn mîr: e mos nderofte te jatin, o te jemen:
E škatarrúat ljedžen e Tinzoti per zakôn têje.
Ipókritra, mîr profetidzarti per ju Isaía, tše θôje:
Kejó gjind me kjaset me goljen e tire, e me buzen me nderón: po zémera tire ešt largu ka ú.
Pa‐vertét pra me nderonjen, tue mesúar mesúarat, ljedžat e njérezvet.
E po tše θerriti gjíndien, i θa: Mírreni veš, e deljgoni.
Jo tše χîn te grika, pergón njeríun: po tše delje ka grika, pergón njeríun.
Aχíera kjasur δišípuljit e tîje, i θân: E dî se Fariserat, po tše gjégjetin kto fiálje, u‐skandalidzartin?
E aí pergjegjur θa: Nga rrẽmb, tse se vû Tata im i kjíeles, kâ te jêt i škuljur.
Ljeni atá: jân te verber, tše kjélenjen te verber: e nde nje i verber kjelte njeter te verber, te di vên e bíen te gropa.
Piétri pra pergjegjur, θa atîje: Bẽn te deljgômi ket perralez.
E aí θa: Eδé ju jini pâ ndeljgîm?
Nẽng ndeljgoni, se tšedó χîn nde grikte, škon te barku, e štiχet tek pergonet?
Ató pestana tše vĩnjen ka grika, daljen ka zémera, e ató pergonjen njeríun:
Se ka zémera daljen pensiére te ljikje, te vrâra, aδultére, turpa grâše te ljígaše, kalúarit, martrî te rreme, malkime.
Kto jân, tše pergonjen njeríun. Te ngrẽnit prana me dúart pa ljâre, nẽng pergón njeríun.
E dâlje atêje Džesúi u‐mbióθ nder anet e Tirit e Siδones.
E njô nje grua Kananê dâlje ka ató ân θerriti, tue θẽn atîje: Ki ljipisî per mua, oi Zot, bîr i Daviδit: bilja ime ešt e zẽn kekje ka špirti χúaje.
E aí nẽng ju pergjekje nje fiâlje. E kjasur δišípuljit e tîje e parkaljésejen tue θẽn: Ljeje te vê: se θerrét prapa neše.
Aí prana pergjegjur θa: Ú nẽng kjeva dergúar mosse per deljet e biérra te špîs Israélit.
E ajó arδur, e aδoraren, tue θẽn: Zot, ndiχem.
E aí pergjegjur i θa: Nẽng ešt mîr te marr buken e bíljevet e te ja štie kuljíševet.
E ajó θa: Eχ, Zot: pse eδé kuljište χân derrúδet, tše bíen ka tríesa te zótravet e tire.
Aχíera pergjegjur Džesúi, θa asâje: Grua, e maδe ê bessa jote: kjofte bẽn tîj si do. E u‐serúa bilja e sâje tše mb’ at χêr.
E po tše škoi atêje Džesúi, vate rrêz detit Galilês: e ngjitur te malji, u‐ulje atié.
E u‐kjásetin atîje gjinde šûm, tše kišen me tá múngera, te verber, šankatra, sdernatra, e šûm te tiêr: e i štûn perpara kẽ́mbevet Džesúit, e i šerói:
Sa gjindet bẽn e kjintrojen tše šíχejen múngera tše fjísejen, šankatra tše étsejen, te verber tše šíχejen: e ndêrien Tenzôn e Israélit.
Džesúi prana, θirrur δišípuljit e tîje, θa: Ljipísenje gjíndien, se kâ trî dit tše rrîn me mua, e se kân tše te χân: e ti ljê te vên esul nẽng dua, se te mos ti biêr zaljî uδes.
E i θôn δišípuljit e tîje: Kâ neve te éremi akje buk, sâ te ndẽ́ndemi akje gjinde?
E Džesúi θot atire: Sâ kravelje kini? E atá θân: Štat, e pak piškjiz.
E kumandói gjíndevet, t’ úlješin mbe trúal.
E mârre štat kraveljet, e piškjit, po tše rrin‐gradziárti, i tšáiti, e i δa δišípuljevet e tîje, e δišípuljit gjíndies.
E χẽ́ngertin gjiθ, e u‐ndẽ́ndetin. E ka tsopat tše kjintrúan, ndzúartin štat športa piót.
E atá tše χajen, išen kater mîlje burra, vetše grâte e te vígjeljit.
E po tše lja te vejen gjindet, u‐ngjit te varka: e vate te anet e Mágδales.

සවන් දෙන්න Š. Matéu 15