Populaire Bijbelverzen uit Rimljanom 8

Delen

Sicer pa vemo, da njim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu, namreč njim, ki so bili poklicani po njegovem načrtu.

Zakaj prepričan sem: ne smrt ne življenje, ne angeli ne poglavarstva, ne sedanjost ne prihodnost, ne oblastva ne visokost, ne globokost ne kakršnakoli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni, s katero nas ljubi Bog v Jezusu Kristusu, našem Gospodu.

Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kaj je treba prositi, toda sam Duh prosi za nas z nedopovedljivim zdihovanjem.

Kaj bomo torej rekli k vsemu temu? Če je Bog za nas, kdo bo zoper nas?

Zdaj ni torej več nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu.

Toda težnje mesa vodijo v smrt, težnje duha pa vodijo v življenje in v mir.

Toda v vseh teh preskušnjah zmagujemo po njem, ki nas je vzljubil.

Mislim namreč, da se trpljenje sedanjega časa ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela v nas.

Kdo nas bo ločil od ljubezni, s katero nas ljubi Kristus? Mar stiska ali nadloga, preganjanje ali lakota, nagota ali nevarnost ali meč?

In on, ki preiskuje srca, vé, kaj namerava Duh: saj prosi za svete, v skladu z božjo voljo.

Zakaj vsi, ki se dajo voditi božjemu Duhu, so božji sinovi.

Zakaj tisti, ki se usmerjajo po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki se usmerjajo po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno.

On ni prizanesel lastnemu Sinu, temveč ga je dal za nas vse. Kako nam torej ne bo z njim podaril tudi vsega drugega?

Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo božji otroci. Če smo pa otroci, smo tudi dediči: dediči pri Bogu, sodediči pa s Kristusom, če le trpimo z njim, da bomo z njim tudi poveličani.

Zakaj v težnjah mesa je sovraštvo do Boga, ker se ne podrejajo božji postavi in se podrejati tudi ne morejo.

Zakaj stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju božjih sinov.

Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.