Luka 20
20
1Jezus je torej v templju razlagal in razglašal dobro novico. Nekega dne so k njemu stopili glavni duhovniki in pravni izvedenci skupaj z voditelji 2ter ga vprašali:
»Ali lahko izvemo, s kakšnim pooblastilom to počenjate? S čigavo avtoriteto nastopate?«
3»Najprej bi vas jaz nekaj vprašal,« je odvrnil Jezus. »Povejte mi, prosim, 4kaj je bil Janezov krst. Je bila to Božja stvar ali človeška izmišljotina?«
5Začeli so se tiho pogovarjati med sabo. »Če rečemo, da je bil Božja stvar, nas bo vprašal, zakaj ga nismo upoštevali. 6Če pa rečemo, da je šlo za navadno človeško pobudo, nas bo zbrana množica linčala kot bogokletnike, ker so vsi prepričani, da je bil Janez prerok.« 7In odgovorili so, da ne vejo.
8»Prav,« jim je odvrnil Jezus, »tudi jaz vam ne povem, s čigavo avtoriteto delujem.«
9Vsem navzočim pa je začel pripovedovati zgodbo:
»Neki mož je posadil vinograd. Oddal ga je v najem in za dolgo odpotoval v tujino. 10V primernem času je k vinogradnikom, ki so ga imeli v najemu, poslal svojega služabnika. Od najemnikov naj bi pobral pridelek, ti pa so ga namesto tega pretepli in poslali nazaj praznih rok. 11Lastnik je poslal drugega služabnika, a tudi tega so pretepli. Osramočen se je vrnil brez pridelka. 12Lastnik je poslal še tretjega. Z udarci do krvi so pregnali tudi njega. 13›Kaj naj storim?‹ si je rekel lastnik vinograda. ›Poslal bom sina, svojega ljubljenca. Morda bodo vsaj njega upoštevali.‹ 14Toda ko so najemniki zagledali sina, so se hitro dogovorili: ›Tale je dedič. Ubijmo ga in dediščina bo naša!‹ 15Vrgli so ga iz vinograda in umorili.
Vprašajte se, kaj bo storil gospodar s temi najemniki,« je nadaljeval Jezus. 16»Prišel bo in jih dal usmrtiti, vinograd pa oddal drugim.«
»Bog ne daj!« so vzkliknili poslušalci.
17Jezus se je zazrl vanje.
»Kaj pa potem pomeni tale svetopisemski izrek:
›Kamen, ki so ga graditelji zavrgli kot neuporabnega,
je postal glavni, najpomembnejši del hiše‹?
18Če kdo pade na ta kamen, se bo raztreščil. In če ta kamen pade na koga, ga bo zmlel v prah.«
19Pravni izvedenci in glavni duhovniki so se jasno zavedali, da je zgodba merila nanje. Kar takoj so hoteli prijeti Jezusa in ga odpeljati, vendar iz strahu pred ljudmi tega niso storili. 20Začeli so budno paziti nanj. Pošiljali so vohune, ki so hlinili poštenost in zavzetost za Boga. Ujeli naj bi ga v kakšni besedi, na podlagi katere bi ga lahko predali prefektovi sodni oblasti.
21»Spoštovani učitelj,« so se mu prilizovali, »vidimo, da pravilno govorite. Nepristranski ste, odkrito in v resnici nas učite, kaj hoče Bog. 22Povejte nam, prosimo vas: je prav, da cesarju plačujemo davke, ali ne?«
23-24»Pokažite mi srebrnik,« jim je odvrnil Jezus, ki je spregledal njihovo spletko. »Čigav je tale obraz in tale napis?«
»Cesarjev,« so odgovorili.
25»Torej vrnite cesarju, kar je njegovo,« je rekel Jezus, »Bogu pa dajte, kar je Božje.«
26Presenečeni nad odgovorom so umolknili. Niso ga mogli uloviti v ničemer, kar je govoril ljudem.
27Nato so se s svojim vprašanjem pojavili še saduceji, skupina, ki je trdila, da mrtvi ne bodo nikoli več oživeli.
28»Spoštovani učitelj, Mojzes nam je dal v zakoniku tale predpis:
›Če mož umre brez otrok, naj se njegov brat poroči z vdovo in tako družini umrlega zagotovi nadaljevanje.‹
29Bilo je sedem bratov. Prvi se je poročil in umrl brez otrok. 30-31Z vdovo se je poročil drugi brat in nato tretji in tako naprej vseh sedem. Vsi so umrli brez otrok 32in nazadnje še žena. 33Tale ženska, čigava žena bo, ko bo Bog spet oživil mrtve? Vseh sedem je bilo namreč poročenih z njo.«
34»Ljudje se poročajo v današnjem svetu,« je odvrnil Jezus. 35»Tisti, ki se Bogu zdijo primerni za prihodnji svet in se bodo vrnili v življenje, pa se s tem ne bodo ukvarjali. 36Takrat bodo namreč postali kakor angeli, nesmrtni Božji otroci.
37Da bodo mrtvi spet oživeli,« je nadaljeval Jezus, »pa je nakazal že sam Mojzes. V pripovedi o gorečem grmu se Bog predstavi kot Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba. 38On je Bog živim ljudem, ne mrtvim. Zanj so vsi živi.«
39»Učitelj, dobro ste rekli,« so pripomnili nekateri pravni izvedenci.
40Nihče si mu ni več upal postavljati vprašanj.
41Tedaj pa je Jezus nagovoril njih.
»Kako to, da imajo Mesija za Davidovega naslednika?« jih je vprašal. 42»Sam David namreč pravi v Knjigi psalmov:
›Gospod Bog je spregovoril mojemu Gospodu:
Sédi k meni, na častno mesto,
43tvoje sovražnike pa ti bom dal za predpražnik.‹
44David ga ima očitno za Gospoda. Zakaj naj bi bil torej le njegov naslednik?«
45Jezus je nato spregovoril svojim učencem, vendar tako, da so ga slišali vsi:
46»Pazite se pravnih izvedencev, ki se radi razkazujejo v svečanih oblekah. Pazite se takšnih, ki komaj čakajo, da jih ljudje javno pozdravijo in se jim priklanjajo. Takšnih, ki hočejo častne sedeže v sinagogah in častna mesta na slavnostnih večerjah. 47Skrivajo se za pobožnimi molitvami, hkrati pa si pohlepno prisvajajo hiše ubogih vdov. Zadela jih bo toliko strašnejša kazen!«
လက္ရွိေရြးခ်ယ္ထားမွု
Luka 20: ŽJ
အေရာင္မွတ္ခ်က္
မၽွေဝရန္
ကူးယူ
မိမိစက္ကိရိယာအားလုံးတြင္ မိမိအေရာင္ခ်ယ္ေသာအရာမ်ားကို သိမ္းဆည္းထားလိုပါသလား။ စာရင္းသြင္းပါ (သို႔) အေကာင့္ဝင္လိုက္ပါ
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Luka 20
20
1Jezus je torej v templju razlagal in razglašal dobro novico. Nekega dne so k njemu stopili glavni duhovniki in pravni izvedenci skupaj z voditelji 2ter ga vprašali:
»Ali lahko izvemo, s kakšnim pooblastilom to počenjate? S čigavo avtoriteto nastopate?«
3»Najprej bi vas jaz nekaj vprašal,« je odvrnil Jezus. »Povejte mi, prosim, 4kaj je bil Janezov krst. Je bila to Božja stvar ali človeška izmišljotina?«
5Začeli so se tiho pogovarjati med sabo. »Če rečemo, da je bil Božja stvar, nas bo vprašal, zakaj ga nismo upoštevali. 6Če pa rečemo, da je šlo za navadno človeško pobudo, nas bo zbrana množica linčala kot bogokletnike, ker so vsi prepričani, da je bil Janez prerok.« 7In odgovorili so, da ne vejo.
8»Prav,« jim je odvrnil Jezus, »tudi jaz vam ne povem, s čigavo avtoriteto delujem.«
9Vsem navzočim pa je začel pripovedovati zgodbo:
»Neki mož je posadil vinograd. Oddal ga je v najem in za dolgo odpotoval v tujino. 10V primernem času je k vinogradnikom, ki so ga imeli v najemu, poslal svojega služabnika. Od najemnikov naj bi pobral pridelek, ti pa so ga namesto tega pretepli in poslali nazaj praznih rok. 11Lastnik je poslal drugega služabnika, a tudi tega so pretepli. Osramočen se je vrnil brez pridelka. 12Lastnik je poslal še tretjega. Z udarci do krvi so pregnali tudi njega. 13›Kaj naj storim?‹ si je rekel lastnik vinograda. ›Poslal bom sina, svojega ljubljenca. Morda bodo vsaj njega upoštevali.‹ 14Toda ko so najemniki zagledali sina, so se hitro dogovorili: ›Tale je dedič. Ubijmo ga in dediščina bo naša!‹ 15Vrgli so ga iz vinograda in umorili.
Vprašajte se, kaj bo storil gospodar s temi najemniki,« je nadaljeval Jezus. 16»Prišel bo in jih dal usmrtiti, vinograd pa oddal drugim.«
»Bog ne daj!« so vzkliknili poslušalci.
17Jezus se je zazrl vanje.
»Kaj pa potem pomeni tale svetopisemski izrek:
›Kamen, ki so ga graditelji zavrgli kot neuporabnega,
je postal glavni, najpomembnejši del hiše‹?
18Če kdo pade na ta kamen, se bo raztreščil. In če ta kamen pade na koga, ga bo zmlel v prah.«
19Pravni izvedenci in glavni duhovniki so se jasno zavedali, da je zgodba merila nanje. Kar takoj so hoteli prijeti Jezusa in ga odpeljati, vendar iz strahu pred ljudmi tega niso storili. 20Začeli so budno paziti nanj. Pošiljali so vohune, ki so hlinili poštenost in zavzetost za Boga. Ujeli naj bi ga v kakšni besedi, na podlagi katere bi ga lahko predali prefektovi sodni oblasti.
21»Spoštovani učitelj,« so se mu prilizovali, »vidimo, da pravilno govorite. Nepristranski ste, odkrito in v resnici nas učite, kaj hoče Bog. 22Povejte nam, prosimo vas: je prav, da cesarju plačujemo davke, ali ne?«
23-24»Pokažite mi srebrnik,« jim je odvrnil Jezus, ki je spregledal njihovo spletko. »Čigav je tale obraz in tale napis?«
»Cesarjev,« so odgovorili.
25»Torej vrnite cesarju, kar je njegovo,« je rekel Jezus, »Bogu pa dajte, kar je Božje.«
26Presenečeni nad odgovorom so umolknili. Niso ga mogli uloviti v ničemer, kar je govoril ljudem.
27Nato so se s svojim vprašanjem pojavili še saduceji, skupina, ki je trdila, da mrtvi ne bodo nikoli več oživeli.
28»Spoštovani učitelj, Mojzes nam je dal v zakoniku tale predpis:
›Če mož umre brez otrok, naj se njegov brat poroči z vdovo in tako družini umrlega zagotovi nadaljevanje.‹
29Bilo je sedem bratov. Prvi se je poročil in umrl brez otrok. 30-31Z vdovo se je poročil drugi brat in nato tretji in tako naprej vseh sedem. Vsi so umrli brez otrok 32in nazadnje še žena. 33Tale ženska, čigava žena bo, ko bo Bog spet oživil mrtve? Vseh sedem je bilo namreč poročenih z njo.«
34»Ljudje se poročajo v današnjem svetu,« je odvrnil Jezus. 35»Tisti, ki se Bogu zdijo primerni za prihodnji svet in se bodo vrnili v življenje, pa se s tem ne bodo ukvarjali. 36Takrat bodo namreč postali kakor angeli, nesmrtni Božji otroci.
37Da bodo mrtvi spet oživeli,« je nadaljeval Jezus, »pa je nakazal že sam Mojzes. V pripovedi o gorečem grmu se Bog predstavi kot Bog Abrahama, Bog Izaka in Bog Jakoba. 38On je Bog živim ljudem, ne mrtvim. Zanj so vsi živi.«
39»Učitelj, dobro ste rekli,« so pripomnili nekateri pravni izvedenci.
40Nihče si mu ni več upal postavljati vprašanj.
41Tedaj pa je Jezus nagovoril njih.
»Kako to, da imajo Mesija za Davidovega naslednika?« jih je vprašal. 42»Sam David namreč pravi v Knjigi psalmov:
›Gospod Bog je spregovoril mojemu Gospodu:
Sédi k meni, na častno mesto,
43tvoje sovražnike pa ti bom dal za predpražnik.‹
44David ga ima očitno za Gospoda. Zakaj naj bi bil torej le njegov naslednik?«
45Jezus je nato spregovoril svojim učencem, vendar tako, da so ga slišali vsi:
46»Pazite se pravnih izvedencev, ki se radi razkazujejo v svečanih oblekah. Pazite se takšnih, ki komaj čakajo, da jih ljudje javno pozdravijo in se jim priklanjajo. Takšnih, ki hočejo častne sedeže v sinagogah in častna mesta na slavnostnih večerjah. 47Skrivajo se za pobožnimi molitvami, hkrati pa si pohlepno prisvajajo hiše ubogih vdov. Zadela jih bo toliko strašnejša kazen!«
လက္ရွိေရြးခ်ယ္ထားမွု
:
အေရာင္မွတ္ခ်က္
မၽွေဝရန္
ကူးယူ
မိမိစက္ကိရိယာအားလုံးတြင္ မိမိအေရာင္ခ်ယ္ေသာအရာမ်ားကို သိမ္းဆည္းထားလိုပါသလား။ စာရင္းသြင္းပါ (သို႔) အေကာင့္ဝင္လိုက္ပါ
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!