Apostolska dela 20
20
1Potem so se nemiri polegli in Pavel se je odpravil na pot. Sklical je kristjane in jih spodbudil, naj še naprej trdno zaupajo v Jezusa. Nato se je poslovil in odšel v Makedonijo. 2Prepotoval jo je ter povsod govoril s kristjani in jih spodbujal. Prišel je v Ahájo 3in ostal tam tri mesece. Že se je pripravljal, da bo odplul v provinco Sirijo, ko je ugotovil, da so Judi proti njemu napravili zaroto. Zato se je odločil, da se bo vrnil po kopenski poti skozi Makedonijo. 4Njegovi spremljevalci so bili:
Sópater, Pirov sin iz Beróje,
Aristárh iz Soluna,
Sekúndus iz Soluna,
Gaj iz Derbe,
Timótej iz Listre,
Tíhik iz province Azije,
Trófim iz province Azije.
5Ti so šli naprej in so nas počakali v Troádi. 6Mi pa smo po pashalnih praznikih odpluli iz mesta Filípi v Makedoniji. Čez pet dni smo se jim pridružili v Troádi in tam ostali teden dni.
7V nedeljo zvečer smo se zbrali h Gospodovi večerji. Pavel je naslednje jutro nameraval odpotovati naprej, zato se je z zbranimi kristjani pogovarjal dolgo v noč. 8V sobi v zgornjem nadstropju hiše, kjer smo se srečali, je gorelo veliko svetilk. 9Neki mladenič, ki mu je bilo ime Évtih, je sedel na okenski polici. Dremalo se mu je, in dlje ko je Pavel govoril, bolj ga je premagoval spanec. Nazadnje je zaspal in padel skozi okno, ki je bilo v drugem nadstropju. Ko so ga pobrali, je bil mrtev. 10Pavel je stekel dol, se vrgel nanj in ga objel.
»Brez skrbi,« je rekel zbranim, »živ je.«
11Pavel se je vrnil nazaj gor, razdelil Gospodovo večerjo in nato smo skupaj jedli. Potem se je z zbranimi pogovarjal vse do jutra, ko je odpotoval naprej. 12Medtem so fanta, ki je padel, živega in zdravega pospremili domov. To je močno okrepilo njihovo zaupanje v Jezusa.
13Pavel se je odločil, da bo šel do mesta Asosa sam po kopnem, mi pa smo tja odpluli z ladjo. Dogovorili smo se, da se nam bo tam pridružil. 14Tam smo se torej srečali in ga vzeli na krov. Odpluli smo v Mitiléno 15in naslednji dan prišli do otoka Hiosa. Dan pozneje smo prispeli na Sámos, še dan zatem pa že pristali v mestu Milétu.
16Pavel se je namreč odločil, da na tej plovbi ne bo obiskal Efeza. Ni hotel izgubljati časa v provinci Aziji, ker se mu je mudilo. Če bi le šlo, je želel priti v Jeruzalem na binkoštni praznik. 17Zato je iz Miléta poslal sporočilo voditeljem krščanske skupnosti v Efezu, naj pridejo k njemu. 18Ko so prispeli, jih je nagovoril:
Dobro veste, kako sem se vedel in kakšno je bilo moje življenje vse od prvega trenutka, ko sem stopil v provinco Azijo. 19Veste, kako sem služil Vladarju: zavedal sem se svoje majhnosti, veliko prejokal in prenašal hude težave, ki jih je povzročalo spletkarjenje nekaterih Judov. 20Veste, da sem vas naučil vse. Nobene od koristnih stvari, ki vam bodo v pomoč, nisem zadržal zase ali vam jo prikril. Razglašal sem jih tako v javnosti kot po domovih. 21Jude in Nejude sem z gotovostjo, ki jo daje Bog, opozarjal in spodbujal, naj spremenijo svoje življenje, se vrnejo k Bogu ter zaupajo v našega Vladarja Jezusa.
22Zdaj pa mi Božji Duh izrecno naroča, naj grem v Jeruzalem. Ne morem drugače, kot da ga ubogam. Ne vem, kaj se mi bo tam zgodilo. 23Vem pa, da me Sveti Duh v vsakem mestu, ki ga obiščem, opozarja, da me čakata zapor in hudo trpljenje. 24Toda moje življenje mi ne pomeni nič. Želim si le, da bi dokončal svoje delo – svoj atletski tek. Želim si do konca opraviti službo, ki mi jo je dal Vladar, namreč da z vso trdnostjo in gotovostjo razglasim dobro novico o čudoviti Božji dobroti.
25Torej: med vami sem živel in razglašal Božjo vladavino, zdaj pa vem, da se vidimo zadnjič. 26Zato vam danes svečano izjavljam: nisem odgovoren, če se bo kdor koli od vas pogubil. 27Razkril sem vam prav vse, kar hoče Bog; ničesar nisem zadržal zase. 28Zato pazite nase in skrbite za vse, ki so vam zaupani. Sveti Duh vas je izbral za pastirje, ki vodijo Božjo čredo. To skupnost si je Bog pridobil za drago ceno, namreč s krvavo smrtjo svojega Sina. 29Vem, kaj se bo zgodilo po mojem odhodu: med vas bodo prišli ljudje, ki bodo kakor krvoločni volkovi. Neusmiljeno bodo napadali ovce. 30Celo med vami, voditelji, se bodo pojavili takšni, ki bodo govorili zgrešene in popačene stvari, da bi potegnili kristjane za sabo. 31Bodite torej pripravljeni in pozorni. Spominjajte se, kako sem vse vas tri leta noč in dan, brez prestanka s solzami v očeh učil in spodbujal.
32Zdaj vas izročam Bogu. On bo poskrbel za vas. Spominjajte se sporočila o njegovi čudoviti dobroti, ki vam bo še naprej dajalo trdnost in rast. Tako boste dobili, kar je Bog pripravil vsemu svojemu ljudstvu.
33Nikoli nisem hotel imeti vašega denarja ali oblačil. 34Dobro veste, kako sem delal z lastnimi rokami, da bi poskrbel zase in za svoje sodelavce. 35Vedno sem vam kazal, kako je treba s trdim delom pomagati šibkim. V mislih sem imel to, kar je govoril Vladar Jezus:
»Če daš, si bolj srečen, kot če dobiš.«
36Potem je Pavel skupaj z njimi pokleknil in molil. 37-38Ko se je nato začel poslavljati, so vsi jokali. Zelo jim je bilo hudo, ker je rekel, da se ne bodo več videli. Objemali so ga in poljubljali v slovo. Potem so ga vsi pospremili do ladje.
လက္ရွိေရြးခ်ယ္ထားမွု
Apostolska dela 20: ŽJ
အေရာင္မွတ္ခ်က္
မၽွေဝရန္
ကူးယူ
မိမိစက္ကိရိယာအားလုံးတြင္ မိမိအေရာင္ခ်ယ္ေသာအရာမ်ားကို သိမ္းဆည္းထားလိုပါသလား။ စာရင္းသြင္းပါ (သို႔) အေကာင့္ဝင္လိုက္ပါ
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
Apostolska dela 20
20
1Potem so se nemiri polegli in Pavel se je odpravil na pot. Sklical je kristjane in jih spodbudil, naj še naprej trdno zaupajo v Jezusa. Nato se je poslovil in odšel v Makedonijo. 2Prepotoval jo je ter povsod govoril s kristjani in jih spodbujal. Prišel je v Ahájo 3in ostal tam tri mesece. Že se je pripravljal, da bo odplul v provinco Sirijo, ko je ugotovil, da so Judi proti njemu napravili zaroto. Zato se je odločil, da se bo vrnil po kopenski poti skozi Makedonijo. 4Njegovi spremljevalci so bili:
Sópater, Pirov sin iz Beróje,
Aristárh iz Soluna,
Sekúndus iz Soluna,
Gaj iz Derbe,
Timótej iz Listre,
Tíhik iz province Azije,
Trófim iz province Azije.
5Ti so šli naprej in so nas počakali v Troádi. 6Mi pa smo po pashalnih praznikih odpluli iz mesta Filípi v Makedoniji. Čez pet dni smo se jim pridružili v Troádi in tam ostali teden dni.
7V nedeljo zvečer smo se zbrali h Gospodovi večerji. Pavel je naslednje jutro nameraval odpotovati naprej, zato se je z zbranimi kristjani pogovarjal dolgo v noč. 8V sobi v zgornjem nadstropju hiše, kjer smo se srečali, je gorelo veliko svetilk. 9Neki mladenič, ki mu je bilo ime Évtih, je sedel na okenski polici. Dremalo se mu je, in dlje ko je Pavel govoril, bolj ga je premagoval spanec. Nazadnje je zaspal in padel skozi okno, ki je bilo v drugem nadstropju. Ko so ga pobrali, je bil mrtev. 10Pavel je stekel dol, se vrgel nanj in ga objel.
»Brez skrbi,« je rekel zbranim, »živ je.«
11Pavel se je vrnil nazaj gor, razdelil Gospodovo večerjo in nato smo skupaj jedli. Potem se je z zbranimi pogovarjal vse do jutra, ko je odpotoval naprej. 12Medtem so fanta, ki je padel, živega in zdravega pospremili domov. To je močno okrepilo njihovo zaupanje v Jezusa.
13Pavel se je odločil, da bo šel do mesta Asosa sam po kopnem, mi pa smo tja odpluli z ladjo. Dogovorili smo se, da se nam bo tam pridružil. 14Tam smo se torej srečali in ga vzeli na krov. Odpluli smo v Mitiléno 15in naslednji dan prišli do otoka Hiosa. Dan pozneje smo prispeli na Sámos, še dan zatem pa že pristali v mestu Milétu.
16Pavel se je namreč odločil, da na tej plovbi ne bo obiskal Efeza. Ni hotel izgubljati časa v provinci Aziji, ker se mu je mudilo. Če bi le šlo, je želel priti v Jeruzalem na binkoštni praznik. 17Zato je iz Miléta poslal sporočilo voditeljem krščanske skupnosti v Efezu, naj pridejo k njemu. 18Ko so prispeli, jih je nagovoril:
Dobro veste, kako sem se vedel in kakšno je bilo moje življenje vse od prvega trenutka, ko sem stopil v provinco Azijo. 19Veste, kako sem služil Vladarju: zavedal sem se svoje majhnosti, veliko prejokal in prenašal hude težave, ki jih je povzročalo spletkarjenje nekaterih Judov. 20Veste, da sem vas naučil vse. Nobene od koristnih stvari, ki vam bodo v pomoč, nisem zadržal zase ali vam jo prikril. Razglašal sem jih tako v javnosti kot po domovih. 21Jude in Nejude sem z gotovostjo, ki jo daje Bog, opozarjal in spodbujal, naj spremenijo svoje življenje, se vrnejo k Bogu ter zaupajo v našega Vladarja Jezusa.
22Zdaj pa mi Božji Duh izrecno naroča, naj grem v Jeruzalem. Ne morem drugače, kot da ga ubogam. Ne vem, kaj se mi bo tam zgodilo. 23Vem pa, da me Sveti Duh v vsakem mestu, ki ga obiščem, opozarja, da me čakata zapor in hudo trpljenje. 24Toda moje življenje mi ne pomeni nič. Želim si le, da bi dokončal svoje delo – svoj atletski tek. Želim si do konca opraviti službo, ki mi jo je dal Vladar, namreč da z vso trdnostjo in gotovostjo razglasim dobro novico o čudoviti Božji dobroti.
25Torej: med vami sem živel in razglašal Božjo vladavino, zdaj pa vem, da se vidimo zadnjič. 26Zato vam danes svečano izjavljam: nisem odgovoren, če se bo kdor koli od vas pogubil. 27Razkril sem vam prav vse, kar hoče Bog; ničesar nisem zadržal zase. 28Zato pazite nase in skrbite za vse, ki so vam zaupani. Sveti Duh vas je izbral za pastirje, ki vodijo Božjo čredo. To skupnost si je Bog pridobil za drago ceno, namreč s krvavo smrtjo svojega Sina. 29Vem, kaj se bo zgodilo po mojem odhodu: med vas bodo prišli ljudje, ki bodo kakor krvoločni volkovi. Neusmiljeno bodo napadali ovce. 30Celo med vami, voditelji, se bodo pojavili takšni, ki bodo govorili zgrešene in popačene stvari, da bi potegnili kristjane za sabo. 31Bodite torej pripravljeni in pozorni. Spominjajte se, kako sem vse vas tri leta noč in dan, brez prestanka s solzami v očeh učil in spodbujal.
32Zdaj vas izročam Bogu. On bo poskrbel za vas. Spominjajte se sporočila o njegovi čudoviti dobroti, ki vam bo še naprej dajalo trdnost in rast. Tako boste dobili, kar je Bog pripravil vsemu svojemu ljudstvu.
33Nikoli nisem hotel imeti vašega denarja ali oblačil. 34Dobro veste, kako sem delal z lastnimi rokami, da bi poskrbel zase in za svoje sodelavce. 35Vedno sem vam kazal, kako je treba s trdim delom pomagati šibkim. V mislih sem imel to, kar je govoril Vladar Jezus:
»Če daš, si bolj srečen, kot če dobiš.«
36Potem je Pavel skupaj z njimi pokleknil in molil. 37-38Ko se je nato začel poslavljati, so vsi jokali. Zelo jim je bilo hudo, ker je rekel, da se ne bodo več videli. Objemali so ga in poljubljali v slovo. Potem so ga vsi pospremili do ladje.
လက္ရွိေရြးခ်ယ္ထားမွု
:
အေရာင္မွတ္ခ်က္
မၽွေဝရန္
ကူးယူ
မိမိစက္ကိရိယာအားလုံးတြင္ မိမိအေရာင္ခ်ယ္ေသာအရာမ်ားကို သိမ္းဆည္းထားလိုပါသလား။ စာရင္းသြင္းပါ (သို႔) အေကာင့္ဝင္လိုက္ပါ
ŽJ © 2012–2019 Društvo Svetopisemska družba Slovenije.
Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!