ខគម្ពីរពេញនិយមពី Hebrejcem 12

ចែក​រំលែក

Tako kot gledalci na stadionu spodbujajo tekmovalce, naj bi misel na te junake vere bila spodbuda nam v naši borbi. Odložimo vse, kar bi nas v tej borbi moglo ovirati, predvsem greh, ki nas vedno znova hoče zasužnjiti. Vztrajno tecimo še ta zadnji del poti, ki je pred nami. Ne ozirajmo se ne na levo, ne na desno, ampak glejmo samo na Jezusa. On nam je pokazal pot vere in nam bo pomagal tudi priti na cilj. Voljan je bil sramotno umreti na križu, ker je vedel, kakšno veselje ga čaka po vsem tem. Zdaj pa je kot zmagovalec sedel na častno mesto poleg Božjega prestola.

Nihče se ne veseli kazni: to namreč boli. Pozneje pa bo to prineslo žetev pravičnosti in miru tistim, ki so bili kaznovani.

Potrudite se, da živite v miru z vsemi ljudmi. Vaše življenje naj bo čisto in sveto, sicer ne boste videli Boga.

Ne pozabite s kakšno potrpežljivostjo je prenašal vse sovraštvo in prezir brezbožnih ljudi, da tudi vi ne bi v času preganjanja obupali.

Ker imamo torej kraljestvo, ki ga nihče ne more uničiti, razveselimo Boga s tem, da mu služimo s hvaležnostjo in delamo po njegovi volji s svetim strahom in spoštovanjem.

Če torej morate trpeti, je to del Božje vzgoje, saj Bog ravna z vami tako, kot vsak ljubeči oče ravna s svojimi otroki. Kdo je sploh kdaj slišal o sinu, ki ga nikoli niso kaznovali?

Zakaj naš Bog je ogenj, ki uničuje.

Naši starši so nas vzgajali samo nekaj kratkih let, kot so najbolje vedeli in znali, vemo pa, da nas Bog vedno kara tako kot je prav, da bi mu bili kot otroci podobni.

Pravzaprav vam do zdaj še ni bilo treba zastaviti življenja v borbi z grehom.