ខគម្ពីរពេញនិយមពី Hebrejcem 11

ចែក​រំលែក

Kaj pa je vera? Vera je gotovost, da se izpolni to, kar je Bog obljubil; to je trdno prepričanje, da je nevidni Božji svet resničnost, čeprav ga še ne moremo videti. Naši očetje so živeli s tako vero. Zato so nam postali zgledi.

Boga ne morete zadovoljiti brez vere, brez čvrstega zaupanja vanj. Kdor namreč hoče priti k Bogu, mora verovati, da Bog je in da bo nagradil tiste, ki ga v resnici iščejo in želijo spoznati, kaj je Božja volja.

Ker verujemo Bogu, vemo, da je ves svet ustvarjen po njegovi besedi; vse, kar vidimo, je postalo iz nevidnega.

Trdna vera je bila vzrok, da je Abraham poslušal Boga. Ko mu je Bog zapovedal, naj se odpravi v deželo, ki naj bi bila šele mnogo pozneje njegova last, je brez obotavljanja zapustil svojo domovino. Ni vedel, kam bo prišel. Zaupal je Bogu in to mu je dalo moč, da je živel v deželi, ki mu jo je Bog obljubil, kot tujec. Kakor Izak in Jakob, ki sta dobila enako obljubo, je živel tudi on v šotoru, kot nekdo, ki je prišel samo na kratek obisk.

Tudi Noe je veroval Bogu in se je ravnal po njegovih navodilih. Gradil je veliko ladjo, čeprav ni bilo niti najmanjšega znaka, da bi lahko nastal potop. Zato ga je Bog rešil z vso njegovo družino. Tako je obsodil svet in prejel od Boga pravičnost, ki prihaja po veri.

Henoh je veroval Bogu, zato mu ni bilo treba umreti. Bog ga je vzel k sebi, kar naenkrat je izginil. Preden pa se je to zgodilo, je Bog dejal, da mu je Henohov način življenja po volji.

Ker je Abel veroval Bogu, je bila njegova žrtev boljša kot žrtev njegovega brata Kajna. Abela je Bog sprejel in to potrdil tako, da je sprejel njegov dar. Čeprav je že zelo dolgo, odkar je Abel mrtev, še vedno govori.

Tudi Sara, Abrahamova žena, je neomajno verovala Božji obljubi, da bo dobila otroka, čeprav je bila za to že prestara. Saj je vedela, da Bog izpolni vse svoje obljube.

Abraham je namreč čakal, da bo dospel v mesto, ki stoji na trdnih temeljih, katero je načrtoval in zgradil Bog sam.

Tudi Mojzes je zaupal Bogu. Sicer se ne bi branil, ko je odrastel, še naprej ostati sin faraonove hčere. Raje je trpel skupaj z Božjim narodom stisko in preganjanje, kot da bi še naprej užival v brezbožnem življenju na dvoru. Tako, kot se je Kristus odrekel slave pri Bogu in je vzel nase sramoto križa, se je tudi Mojzes odpovedal egiptovskemu zlatu in zakladom, da bi osvobodil svoje ljudstvo suženjstva. Vedel je, kako bogato ga Bog želi nagraditi. Po veri v Boga je pozneje zapustil Egipt in se ni bal kraljeve jeze. Tako trdno je računal na Boga, kot da ga je videl in ni se bal.

Abraham je tako trdno veroval Bogu, da je bil pripravljen žrtvovati celo svojega sina Izaka, ko je Bog to zahteval od njega, četudi mu je Bog obljubil

Prostitutka Rahaba je verovala v Boga in v njegovo moč in je to dokazala s tem, da je prijazno sprejela v svoj dom izraelske vohune. Zato je niso umorili, kot vse ostale prebivalce Jeriha, ki so se zoperstavili Božji volji.

Tudi izraelsko ljudstvo je dokazalo svojo vero, ko je šlo čez Rdeče morje kot po suhi zemlji. Egiptovska vojska je hitela za njimi in potonila v valovih.

Ni bila vojaška moč vzrok, da je padlo obzidje Jeriha, potem ko so Izraelci hodili okrog mesta sedem dni, ampak le njihova vera.

Ker je veroval Bogu, je Mojzes posredoval Izraelcem predpise za praznovanje pashe. Bil je prepričan, da bo Bog rešil svoje ljudstvo, zato je naročil naj zakoljejo velikonočno jagnje in namažejo podboje vrat v svojih hišah z jagnjetovo krvjo. Tako so vsi Izraelci ostali pri življenju, ko je Božji angel moril egiptovske prvorojence.

Ker je veroval Božjim obljubam, je Jožef pred svojo smrtjo napovedal, da bo izraelsko ljudstvo odšlo iz Egipta. Tako trdno je računal na to, da je celo naročil, naj vzamejo s seboj tudi njegove kosti.

Jakob je malo pred svojo smrtjo v trdni veri blagoslovil oba Jožefova sinova. Opiral se je na svojo palico ter se ponižno priklonil Bogu.

Izak, mož vere, je najprej blagoslovil Jakoba potem pa Ezava. Čeprav ni vedel tega, je ravnal po načrtu, ki ga je Bog imel za prihodnost.