Slovenian - 2003 Slovenski standardni prevod (NT) Non Drama

Slovenian - 2003 Slovenski standardni prevod (NT) Drama

<div class="version vid2319 iso6393slv" data-vid="2319" data-iso6393="slv">
 <div class="book bkJHN">
 <div class="chapter ch6" data-usfm="JHN.6">
 <div class="label">6</div><div class="s1">Jezus nahrani pet tiso&#269; mo&#382;</div><div class="r">(Mt 14,13&#8211;21; Mr 6,30&#8211;44; Lk 9,10&#8211;17)</div><div class="p"> 1Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. 2Za njim je &#353;la velika mno&#382;ica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. 3On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi u&#269;enci. 4Blizu je bila pasha, judovski praznik. 5Ko je Jezus tedaj povzdignil o&#269;i in videl, da prihaja k njemu velika mno&#382;ica, je rekel Filipu: &#187;Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?&#171; 6To pa je rekel, ker ga je preizku&#353;al; sam je namre&#269; vedel, kaj bo storil. 7Filip mu je odgovoril: &#187;Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.&#171; 8Eden izmed njegovih u&#269;encev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: 9&#187;Tukaj je de&#269;ek, ki ima pet je&#269;menovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?&#171; 10Jezus je dejal: &#187;Posedite ljudi.&#171; Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tiso&#269; mo&#382;. 11Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sede&#269;e. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. 12Ko so se najedli, je rekel svojim u&#269;encem: &#187;Poberite ko&#353;&#269;ke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.&#171; 13Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst ko&#353;ar s ko&#353;&#269;ki, ki so od petih je&#269;menovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. 14Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: &#187;Ta je resni&#269;no prerok, ki mora priti na svet.&#171; 15Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.</div><div class="s1">Jezus hodi po vodi</div><div class="r">(Mt 14,22&#8211;27; Mr 6,45&#8211;52)</div><div class="p"> 16Ko se je zve&#269;erilo, so &#353;li njegovi u&#269;enci dol k jezeru. 17Vkrcali so se v &#269;oln in se peljali na drugo stran jezera, v Kafarn&#225;um. Bila je &#382;e tema, vendar Jezus &#353;e ni pri&#353;el k njim. 18Jezero pa je bilo razburkano, ker je pihal mo&#269;an veter. 19Ko so imeli za seboj kakih petindvajset do trideset stadijev vo&#382;nje, so videli Jezusa, kako hodi po jezeru in se bli&#382;a &#269;olnu. Ustra&#353;ili so se, 20on pa jim je rekel: &#187;Jaz sem. Ne bojte se!&#171; 21Hoteli so ga vzeti v &#269;oln, a se je &#269;oln takoj zna&#353;el pri obre&#382;ju, kamor so pluli.</div><div class="s1">Jezus je kruh &#382;ivljenja</div><div class="p"> 22Naslednji dan je mno&#382;ica, ki je ostala na drugi strani jezera, videla, da je bil tam en sam &#269;oln in da Jezus ni stopil v &#269;oln s svojimi u&#269;enci, ampak da so u&#269;enci odveslali sami. 23Iz Tiberije so pripluli &#353;e drugi &#269;olni v bli&#382;ino kraja, kjer so po Gospodovi zahvalni molitvi jedli kruh. 24Ko je mno&#382;ica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih u&#269;encev, so sami stopili v &#269;olne, odpluli v Kafarn&#225;um in iskali Jezusa. 25Ko so ga na&#353;li na drugi strani jezera, so mu rekli: &#187;Rabi,#Tj. &#8216;moj gospod&#8217;, &#8216;moj u&#269;itelj&#8217;. kdaj si se zna&#353;el tukaj?&#171; 26Jezus jim je odgovoril in rekel: &#187;Resni&#269;no, resni&#269;no, povem vam: Ne i&#353;&#269;ete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. 27Ne delajte za jed, ki mine, temve&#269; za jed, ki ostane za ve&#269;no &#382;ivljenje in vam jo#Ali ki vam ga. bo dal Sin &#269;lovekov; nanj je namre&#269; vtisnil pe&#269;at O&#269;e, Bog.&#171; 28Tedaj so mu rekli: &#187;Kaj naj storimo, da bomo delali Bo&#382;ja dela?&#171; 29Jezus je odgovoril in jim dejal: &#187;Bo&#382;je delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.&#171; 30Rekli so mu: &#187;Kak&#353;no znamenje torej dela&#353;, da bomo videli in ti verjeli? Kaj po&#269;ne&#353;? 31Na&#353;i o&#269;etje so jedli mano v pu&#353;&#269;avi, kakor je pisano: Kruh iz nebes jim je dal jesti.&#171; 32Jezus jim je dejal: &#187;Resni&#269;no, resni&#269;no, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj O&#269;e vam daje resni&#269;ni kruh iz nebes. 33Bo&#382;ji kruh je namre&#269; tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu &#382;ivljenje.&#171;</div><div class="p"> 34Tedaj so mu rekli: &#187;Gospod, vselej nam daj tega kruha!&#171; 35Jezus jim je dejal: &#187;Jaz sem kruh &#382;ivljenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo la&#269;en, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo &#382;ejen. 36Toda rekel sem vam, da ste me#Manjka v nekaterih rkp. celo videli, in vendar ne verujete. 37Vse, kar mi da O&#269;e, bo pri&#353;lo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel, 38kajti nisem pri&#353;el iz nebes, da bi uresni&#269;il svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. 39Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim ni&#269; od tega, kar mi je dal, marve&#269; vse to obudim poslednji dan. 40Volja mojega O&#269;eta je namre&#269;, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, ve&#269;no &#382;ivljenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.&#171;</div><div class="p"> 41Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: &#187;Jaz sem kruh, ki je pri&#353;el iz nebes,&#171; 42in so govorili: &#187;Ali ni to Jezus, Jo&#382;efov sin? Njegovega o&#269;eta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: &#8250;Iz nebes sem pri&#353;el.&#8249;&#171; 43Jezus je odgovoril in jim dejal: &#187;Ne godrnjajte med seboj! 44Nih&#269;e ne more priti k meni, &#269;e ga ne pritegne O&#269;e, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan. 45Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali pou&#269;iti Bogu. Vsak, kdor poslu&#353;a O&#269;eta in se mu da pou&#269;iti, pride k meni. 46Ne re&#269;em, da bi bil kdo videl O&#269;eta: samo tisti, ki je od Boga, on je videl O&#269;eta. 47Resni&#269;no, resni&#269;no, povem vam: Kdor veruje, ima ve&#269;no &#382;ivljenje. 48Jaz sem kruh &#382;ivljenja. 49Va&#353;i o&#269;etje so jedli v pu&#353;&#269;avi mano in so pomrli. 50To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega j&#233;, ne umre. 51Jaz sem &#382;ivi kruh, ki sem pri&#353;el iz nebes. &#268;e kdo j&#233; od tega kruha, bo &#382;ivel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za &#382;ivljenje sveta.&#171;</div><div class="p"> 52Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: &#187;Kako nam more ta dati svoje meso jesti?&#171; 53Jezus jim je tedaj rekel: &#187;Resni&#269;no, resni&#269;no, povem vam: &#268;e ne jeste mesa Sina &#269;lovekovega in ne pijete njegove krvi, nimate &#382;ivljenja v sebi. 54Kdor j&#233; moje meso in pije mojo kri, ima ve&#269;no &#382;ivljenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. 55Kajti moje meso je resni&#269;na jed in moja kri resni&#269;na pija&#269;a. 56Kdor j&#233; moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. 57Kakor je mene poslal &#382;ivi O&#269;e in jaz &#382;ivim po O&#269;etu, tako bo tudi tisti, ki mene j&#233;, &#382;ivel po meni. 58To je kruh, ki je pri&#353;el iz nebes, ne tak, kakr&#353;nega so jedli va&#353;i o&#269;etje in so pomrli: kdor j&#233; ta kruh, bo &#382;ivel vekomaj.&#171; 59To je povedal, ko je u&#269;il v shodnici v Kafarn&#225;umu.</div><div class="s1">Besede ve&#269;nega &#382;ivljenja</div><div class="p"> 60Veliko njegovih u&#269;encev, ki so to sli&#353;ali, je reklo: &#187;Trda je ta beseda. Kdo jo more poslu&#353;ati?&#171; 61Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi u&#269;enci godrnjajo nad tem, jim je rekel: &#187;To vam je v spotiko? 62In &#269;e boste videli Sina &#269;lovekovega iti gor, kjer je bil prej? 63Duh je tisti, ki o&#382;ivlja, meso ni&#269; ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh#Ali Duh. in &#382;ivljenje. 64Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.&#171; Jezus je namre&#269; od za&#269;etka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. 65Govoril jim je: &#187;Zaradi tega sem vam rekel: Nih&#269;e ne more priti k meni, &#269;e mu ni dano od O&#269;eta.&#171;</div><div class="p"> 66Po tistem je mnogo njegovih u&#269;encev od&#353;lo in niso ve&#269; hodili z njim. 67Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: &#187;Ali ho&#269;ete tudi vi oditi?&#171; 68Simon Peter mu je odvrnil: &#187;Gospod, h komu naj gremo? Besede ve&#269;nega &#382;ivljenja ima&#353; 69in mi trdno#Dodano. verujemo in vemo,#Ali smo spoznali. da si ti Sveti, Bo&#382;ji.&#171; 70Jezus jim je odgovoril: &#187;Kaj vas nisem izbral dvanajst, pa je eden izmed vas hudi&#269;?&#171; 71Govoril pa je o Judu, sinu Simona I&#353;karijota; ta je bil namre&#269; tisti, ki ga je pozneje izdal &#8211; eden izmed dvanajsterih.</div>
 </div>
 </div>
</div>

SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!

Potem se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovski praznik. Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.


Ko se je zvečerilo, so šli njegovi učenci dol k jezeru. Vkrcali so se v čoln in se peljali na drugo stran jezera, v Kafarnáum. Bila je že tema, vendar Jezus še ni prišel k njim. Jezero pa je bilo razburkano, ker je pihal močan veter. Ko so imeli za seboj kakih petindvajset do trideset stadijev vožnje, so videli Jezusa, kako hodi po jezeru in se bliža čolnu. Ustrašili so se, on pa jim je rekel: »Jaz sem. Ne bojte se!« Hoteli so ga vzeti v čoln, a se je čoln takoj znašel pri obrežju, kamor so pluli.

Naslednji dan je množica, ki je ostala na drugi strani jezera, videla, da je bil tam en sam čoln in da Jezus ni stopil v čoln s svojimi učenci, ampak da so učenci odveslali sami. Iz Tiberije so pripluli še drugi čolni v bližino kraja, kjer so po Gospodovi zahvalni molitvi jedli kruh. Ko je množica videla, da tam ni ne Jezusa ne njegovih učencev, so sami stopili v čolne, odpluli v Kafarnáum in iskali Jezusa. Ko so ga našli na drugi strani jezera, so mu rekli: »Rabi, kdaj si se znašel tukaj?« Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili. Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil pečat Oče, Bog.« Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.« Rekli so mu: »Kakšno znamenje torej delaš, da bomo videli in ti verjeli? Kaj počneš? Naši očetje so jedli mano v puščavi, kakor je pisano: Kruh iz nebes jim je dal jesti .« Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes. Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«
Tedaj so mu rekli: »Gospod, vselej nam daj tega kruha!« Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen. Toda rekel sem vam, da ste me celo videli, in vendar ne verujete. Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel, kajti nisem prišel iz nebes, da bi uresničil svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal. Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan. Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.«
Judje so tedaj godrnjali nad njim, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹« Jezus je odgovoril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan. Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali poučiti Bogu. Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni. Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, ki je od Boga, on je videl Očeta. Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje. Jaz sem kruh življenja. Vaši očetje so jedli v puščavi mano in so pomrli. To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre. Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«
Judje so se tedaj med seboj prepirali in govorili: »Kako nam more ta dati svoje meso jesti?« Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan. Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem. Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni. To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.« To je povedal, ko je učil v shodnici v Kafarnáumu.

Veliko njegovih učencev, ki so to slišali, je reklo: »Trda je ta beseda. Kdo jo more poslušati?« Ker je Jezus v sebi vedel, da njegovi učenci godrnjajo nad tem, jim je rekel: »To vam je v spotiko? In če boste videli Sina človekovega iti gor, kjer je bil prej? Duh je tisti, ki oživlja, meso nič ne koristi. Besede, ki sem vam jih govoril, so duh in življenje. Toda med vami so nekateri, ki ne verujejo.« Jezus je namreč od začetka vedel, kateri ne verujejo in kdo ga bo izdal. Govoril jim je: »Zaradi tega sem vam rekel: Nihče ne more priti k meni, če mu ni dano od Očeta.«
Po tistem je mnogo njegovih učencev odšlo in niso več hodili z njim. Jezus je tedaj rekel dvanajsterim: »Ali hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti, Božji.« Jezus jim je odgovoril: »Kaj vas nisem izbral dvanajst, pa je eden izmed vas hudič?« Govoril pa je o Judu, sinu Simona Iškarijota; ta je bil namreč tisti, ki ga je pozneje izdal – eden izmed dvanajsterih.

Listen to Janez 6