Luka 24
SJV
24
Jezusovo vstajenje
(Mt 28,1–10; Mr 16,1–8; Jn 20,1–10)
1Prvi dan tedna so se žene navsezgodaj odpravile h grobu. S seboj so nosile dišave, ki so jih bile pripravile. 2Kamen od groba so našle odvaljen in 3stopile so noter, toda telesa Gospoda Jezusa niso našle. 4Ko so bile zaradi tega zbegane, sta stopila k njim moža v bleščečih oblekah. 5Ustrašile so se in povesile obraz k tlom. Onadva pa sta jim rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi? 6Ni ga tukaj, temveč je vstal. Spomnite se, kako vam je govoril, ko je bil še v Galileji: 7‘Sin človekov mora biti izročen v roke grešnikov, biti križan in tretji dan vstati.’« 8Tedaj so se spomnile njegovih besed. 9Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim. 10Bile pa so: Marija Magdalena, Ivana, Marija Jakobova in z njimi še druge žene, ki so to pripovedovale apostolom. 11In te besede so se jim zdele kakor blodnje in jim niso verjeli. 12Peter pa je vstal in stekel h grobu. Sklonil se je, pa ni videl drugega kakor povoje. Nato je odšel domov in se čudil temu, kar se je zgodilo.
Pot v Emavs
(Mr 16,12–13)
13Prav tisti dan sta dva izmed učencev potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset tečajev od Jeruzalema. 14Pogovarjala sta se o vsem, kar se je zgodilo. 15Medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. 16Njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala. 17Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala 18in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleópa, mu je rekel: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu in ne veš, kaj se je tam zgodilo te dni?« 19»Kaj neki?« je vprašal. »Z Jezusom iz Nazareta,« sta rekla, »ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; 20kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. 21Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. 22Zbegale so nas tudi nekatere žene iz naših vrst. Ko so bile zarana pri grobu 23in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so videle celó prikazen angelov, ki so dejali, da živi. 24Nekaj izmed naših je šlo h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega samega pa niso videli.« 25Rekel jima je: »O nespametna in počasnega mišljenja za verovanje vsega, kar so pripovedovali preroki! 26Mar ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?« 27Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh knjigah Svetega pisma.
28Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. 29Vendar sta ga silila in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njima. 30Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in ga jima dal. 31Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. 32In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in razlagal Sveto pismo?« 33Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem in našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. 34Pripovedovali so jima: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.« 35Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
Jezus se prikaže učencem
(Mt 28,16–20; Mr 16,14–18; Jn 20,19–23; Apd 1,6–8)
36Ko so se oni o tem pogovarjali, je sam stopil mednje in jih pozdravil: »Mir vam bodi!« 37Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. 38Rekel jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam oglašajo dvomi v srcu? 39Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« 40Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. 41Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« 42Ponudili so mu kos pečene ribe. 43Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel.
44Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas. Treba je, da se izpolni vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« 45Tedaj jim je odprl razum, da so umevali knjige Svetega pisma. 46Rekel jim je: »Tako je pisano: Kristus bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, 47in v njegovem imenu se bo začelo v Jeruzalemu oznanjati vsem narodom spreobrnjenje, da bodo dosegli odpuščanje grehov. 48Vi ste priče teh reči. 49In glejte, poslal bom na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne prejmete moči od zgoraj.«
Jezusov vnebohod
(Mr 16,19–20; Apd 1,9–11)
50Peljal jih je ven, tja proti Betániji. Povzdignil je roke in jih blagoslovil. 51Medtem ko jih je blagoslavljal, se je ločil od njih in se vzdignil v nebesa. 52Oni pa so padli pred njim na obraz. Nato so se v velikem veselju vrnili v Jeruzalem. 53Bili so ves čas v templju in poveličevali Boga.

JUB © 1990 United Bible Societies, izdalo Društvo Svetopisemska družba Slovenije.

Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!

Learn More About Jubilejni prevod Nove zaveze