2 Samuel 3
3
1Boj med Savlovo hišo in Davidovo hišo je trajal dolgo. David je postajal vedno močnejši, Savlova hiša pa je vedno bolj slabela.
V Hebrónu se Davidu rodi šest sinov
(1 Krn 3,1–4)
2V Hebrónu so se Davidu rodili sinovi. Njegov prvorojenec je bil Amnón od Jezreélke Ahinóam. 3Njegov drugi je bil Kiláb od Abigájile, žene Karmélčana Nabála. Tretji je bil Absalom, sin Maáhe, hčere gešúrskega kralja Talmája. 4Četrti je bil Adoníja, sin Hagíte, peti Šefatjá, sin Abitále, 5in šesti Jitreám od Davidove žene Egle. Ti so se Davidu rodili v Hebrónu.
Abnêr in David se zbližata
6Medtem ko je bil boj med Savlovo hišo in Davidovo hišo, je Abnêr postal močan v Savlovi hiši. 7Savel je imel stransko ženo, Ajájevo hčer, ki ji je bilo ime Ricpa. Iš Bošet je rekel Abnêrju: »Zakaj si šel k stranski ženi mojega očeta?« 8Abnêr se je zelo razsrdil zaradi Iš Bošetovih besed in je rekel: »Sem mar judovska pasja glava? Danes izkazujem milost hiši tvojega očeta Savla in njegovim bratom in njegovim prijateljem in nisem pustil, da bi padel Davidu v roko, ti pa mi očitaš krivdo zaradi ženske. 9Tako naj Bog stori Abnêrju in tako doda, če za Davida ne naredim tega, kar mu je prisegel Gospod, 10da bo prestavil kraljestvo iz Savlove hiše in postavil Davidov prestol čez Izraela in čez Juda od Dana do Beeršébe.« 11In ni več mogel Abnêrju odvrniti besede, ker se ga je bal.
12Abnêr pa je poslal sle k Davidu z besedami: »Čigava je dežela?« in »Skleni svojo zavezo z menoj in, glej, moja roka bo s teboj, da obrnem k tebi ves Izrael.« 13Rekel je: »Dobro! Sklenem zavezo s teboj. Samo eno stvar zahtevam od tebe: ne boš videl mojega obličja, če mi ne pripelješ Savlove hčere Mihále, ko prideš, da vidiš moje obličje.« 14In David je poslal sle k Savlovemu sinu Iš Bošetu z naročilom: »Daj mi mojo ženo Mihálo, ki sem si jo pridobil za sto prednjih kožic Filistejcev!« 15Iš Bošet je poslal ponjo in jo vzel njenemu možu Paltiélu, Lajiševemu sinu. 16Njen mož je šel z njo, hodil je in jokal za njo do Bahuríma. Tedaj mu je Abnêr rekel: »Pojdi, vrni se!« In se je vrnil.
17Abnêr je govoril z Izraelovimi starešinami in rekel: »Že prej ste želeli Davida za kralja čez sebe. 18Zdaj to storite, kajti Gospod je rekel Davidu: ›Po roki svojega služabnika Davida bom rešil svoje ljudstvo Izraela iz roke Filistejcev in iz roke vseh njegovih sovražnikov.‹« 19Abnêr je govoril tudi na ušesa Benjaminu. Potem je Abnêr šel, da bi govoril tudi na ušesa Davidu v Hebrónu vse, kar je bilo dobro v očeh Izraela in v očeh vse Benjaminove hiše.
20Tako je prišel Abnêr z dvajsetimi možmi v Hebrón. David je Abnêrju in možem, ki so bili z njim, napravil gostijo. 21Abnêr je rekel Davidu: »Vstanem in pojdem ter zberem ves Izrael ob svojem gospodu kralju. Sklenili bodo s teboj zavezo in kraljeval boš čez vse, kakor želi tvoja duša.« Nato je David odpustil Abnêrja in odšel je v miru.
Joáb umori Abnêrja
22In glej, Davidovi hlapci in Joáb so prišli z bojnega pohoda in prinesli s seboj mnogo plena. Abnêrja ni bilo več pri Davidu v Hebrónu, kajti odpustil ga je in je odšel v miru. 23Ko je prišel Joáb z vso vojsko, ki je bila z njim, so mu povedali: »Nerov sin Abnêr je prišel h kralju in ta ga je odpustil in je odšel v miru.« 24Joáb je prišel h kralju in rekel: »Kaj si storil? Glej, Abnêr je prišel k tebi. Zakaj to, da si ga pustil in je spet odšel? 25Saj vendar poznaš Nerovega sina Abnêrja! Kajti prišel je, da bi te varal in spoznal tvoj odhod in tvoj prihod in izvedel vse, kar delaš.«
26Ko pa je Joáb odšel od Davida, je poslal sle za Abnêrjem. Pripeljali so ga nazaj od Bor Sire, ne da bi David za to vedel. 27Ko se je Abnêr vrnil v Hebrón, ga je Joáb odpeljal stran, na sredo vrat, da bi z njim na tihem govoril. Tam ga je zabodel v trebuh. Tako je umrl zaradi krvi njegovega brata Asaéla. 28Ko je potem David to slišal, je rekel: »Na veke sem nedolžen, jaz sam in moje kraljestvo, pred Gospodom nad krvjo Nerovega sina Abnêrja! 29Naj pride na Joábovo glavo in na vso hišo njegovega očeta! Naj v Joábovi hiši ne zmanjka takih, ki imajo semenotok ali gobe#Beseda označuje več vrst kožnih bolezni. ali sučejo vreteno ali padajo pod mečem ali stradajo kruha!« 30Joáb in njegov brat Abišáj sta namreč ubila Abnêrja zato, ker je usmrtil njunega brata Asaéla v boju pri Gibeónu.
31David je rekel Joábu in vsemu ljudstvu, ki je bilo z njim: »Pretrgajte svoja oblačila in si pripašite raševnik ter žalujte pred Abnêrjem!« Kralj David je hodil za nosili. 32Ko so Abnêrja v Hebrónu pokopavali, je kralj povzdignil svoj glas in se razjokal na Abnêrjevem grobu in tudi vse ljudstvo je jokalo. 33Kralj je zapel žalostinko za Abnêrjem, rekoč:
Mar je moral Abnêr umreti,
kakor umre bedak?
34Tvoje roke niso bile zvezane
in tvoje noge ne vklenjene v spone.
Padel si, kakor tisti,
ki pade pred izprijenci.
In vse ljudstvo je spet jokalo za njim. 35Potem je vse ljudstvo prišlo vabit Davida, da bi jedel kruh, dokler je še dan. David pa je prisegel in rekel: »Tako naj mi stori Bog in tako doda, če pred sončnim zahodom okusim kruh ali kar koli drugega!« 36Vse ljudstvo je to opazilo in bilo je dobro v njihovih očeh, kakor je bilo vse, kar je kralj storil, dobro v očeh vsega ljudstva. 37Tako sta vse ljudstvo in ves Izrael tisti dan spoznala, da ni prišlo od kralja, da je bil usmrčen Nerov sin Abnêr. 38Kralj je rekel svojim služabnikom: »Ne veste, da je danes padel knez in velik človek v Izraelu? 39Jaz sem danes še preslab, čeprav sem maziljen za kralja; a ta moža, Cerújina sinova, sta močnejša od mene. Gospod naj tistemu, ki dela húdo, povrne po njegovi hudobiji!«
Currently Selected:
2 Samuel 3: SSP
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!
2 Samuel 3
3
1Boj med Savlovo hišo in Davidovo hišo je trajal dolgo. David je postajal vedno močnejši, Savlova hiša pa je vedno bolj slabela.
V Hebrónu se Davidu rodi šest sinov
(1 Krn 3,1–4)
2V Hebrónu so se Davidu rodili sinovi. Njegov prvorojenec je bil Amnón od Jezreélke Ahinóam. 3Njegov drugi je bil Kiláb od Abigájile, žene Karmélčana Nabála. Tretji je bil Absalom, sin Maáhe, hčere gešúrskega kralja Talmája. 4Četrti je bil Adoníja, sin Hagíte, peti Šefatjá, sin Abitále, 5in šesti Jitreám od Davidove žene Egle. Ti so se Davidu rodili v Hebrónu.
Abnêr in David se zbližata
6Medtem ko je bil boj med Savlovo hišo in Davidovo hišo, je Abnêr postal močan v Savlovi hiši. 7Savel je imel stransko ženo, Ajájevo hčer, ki ji je bilo ime Ricpa. Iš Bošet je rekel Abnêrju: »Zakaj si šel k stranski ženi mojega očeta?« 8Abnêr se je zelo razsrdil zaradi Iš Bošetovih besed in je rekel: »Sem mar judovska pasja glava? Danes izkazujem milost hiši tvojega očeta Savla in njegovim bratom in njegovim prijateljem in nisem pustil, da bi padel Davidu v roko, ti pa mi očitaš krivdo zaradi ženske. 9Tako naj Bog stori Abnêrju in tako doda, če za Davida ne naredim tega, kar mu je prisegel Gospod, 10da bo prestavil kraljestvo iz Savlove hiše in postavil Davidov prestol čez Izraela in čez Juda od Dana do Beeršébe.« 11In ni več mogel Abnêrju odvrniti besede, ker se ga je bal.
12Abnêr pa je poslal sle k Davidu z besedami: »Čigava je dežela?« in »Skleni svojo zavezo z menoj in, glej, moja roka bo s teboj, da obrnem k tebi ves Izrael.« 13Rekel je: »Dobro! Sklenem zavezo s teboj. Samo eno stvar zahtevam od tebe: ne boš videl mojega obličja, če mi ne pripelješ Savlove hčere Mihále, ko prideš, da vidiš moje obličje.« 14In David je poslal sle k Savlovemu sinu Iš Bošetu z naročilom: »Daj mi mojo ženo Mihálo, ki sem si jo pridobil za sto prednjih kožic Filistejcev!« 15Iš Bošet je poslal ponjo in jo vzel njenemu možu Paltiélu, Lajiševemu sinu. 16Njen mož je šel z njo, hodil je in jokal za njo do Bahuríma. Tedaj mu je Abnêr rekel: »Pojdi, vrni se!« In se je vrnil.
17Abnêr je govoril z Izraelovimi starešinami in rekel: »Že prej ste želeli Davida za kralja čez sebe. 18Zdaj to storite, kajti Gospod je rekel Davidu: ›Po roki svojega služabnika Davida bom rešil svoje ljudstvo Izraela iz roke Filistejcev in iz roke vseh njegovih sovražnikov.‹« 19Abnêr je govoril tudi na ušesa Benjaminu. Potem je Abnêr šel, da bi govoril tudi na ušesa Davidu v Hebrónu vse, kar je bilo dobro v očeh Izraela in v očeh vse Benjaminove hiše.
20Tako je prišel Abnêr z dvajsetimi možmi v Hebrón. David je Abnêrju in možem, ki so bili z njim, napravil gostijo. 21Abnêr je rekel Davidu: »Vstanem in pojdem ter zberem ves Izrael ob svojem gospodu kralju. Sklenili bodo s teboj zavezo in kraljeval boš čez vse, kakor želi tvoja duša.« Nato je David odpustil Abnêrja in odšel je v miru.
Joáb umori Abnêrja
22In glej, Davidovi hlapci in Joáb so prišli z bojnega pohoda in prinesli s seboj mnogo plena. Abnêrja ni bilo več pri Davidu v Hebrónu, kajti odpustil ga je in je odšel v miru. 23Ko je prišel Joáb z vso vojsko, ki je bila z njim, so mu povedali: »Nerov sin Abnêr je prišel h kralju in ta ga je odpustil in je odšel v miru.« 24Joáb je prišel h kralju in rekel: »Kaj si storil? Glej, Abnêr je prišel k tebi. Zakaj to, da si ga pustil in je spet odšel? 25Saj vendar poznaš Nerovega sina Abnêrja! Kajti prišel je, da bi te varal in spoznal tvoj odhod in tvoj prihod in izvedel vse, kar delaš.«
26Ko pa je Joáb odšel od Davida, je poslal sle za Abnêrjem. Pripeljali so ga nazaj od Bor Sire, ne da bi David za to vedel. 27Ko se je Abnêr vrnil v Hebrón, ga je Joáb odpeljal stran, na sredo vrat, da bi z njim na tihem govoril. Tam ga je zabodel v trebuh. Tako je umrl zaradi krvi njegovega brata Asaéla. 28Ko je potem David to slišal, je rekel: »Na veke sem nedolžen, jaz sam in moje kraljestvo, pred Gospodom nad krvjo Nerovega sina Abnêrja! 29Naj pride na Joábovo glavo in na vso hišo njegovega očeta! Naj v Joábovi hiši ne zmanjka takih, ki imajo semenotok ali gobe#Beseda označuje več vrst kožnih bolezni. ali sučejo vreteno ali padajo pod mečem ali stradajo kruha!« 30Joáb in njegov brat Abišáj sta namreč ubila Abnêrja zato, ker je usmrtil njunega brata Asaéla v boju pri Gibeónu.
31David je rekel Joábu in vsemu ljudstvu, ki je bilo z njim: »Pretrgajte svoja oblačila in si pripašite raševnik ter žalujte pred Abnêrjem!« Kralj David je hodil za nosili. 32Ko so Abnêrja v Hebrónu pokopavali, je kralj povzdignil svoj glas in se razjokal na Abnêrjevem grobu in tudi vse ljudstvo je jokalo. 33Kralj je zapel žalostinko za Abnêrjem, rekoč:
Mar je moral Abnêr umreti,
kakor umre bedak?
34Tvoje roke niso bile zvezane
in tvoje noge ne vklenjene v spone.
Padel si, kakor tisti,
ki pade pred izprijenci.
In vse ljudstvo je spet jokalo za njim. 35Potem je vse ljudstvo prišlo vabit Davida, da bi jedel kruh, dokler je še dan. David pa je prisegel in rekel: »Tako naj mi stori Bog in tako doda, če pred sončnim zahodom okusim kruh ali kar koli drugega!« 36Vse ljudstvo je to opazilo in bilo je dobro v njihovih očeh, kakor je bilo vse, kar je kralj storil, dobro v očeh vsega ljudstva. 37Tako sta vse ljudstvo in ves Izrael tisti dan spoznala, da ni prišlo od kralja, da je bil usmrčen Nerov sin Abnêr. 38Kralj je rekel svojim služabnikom: »Ne veste, da je danes padel knez in velik človek v Izraelu? 39Jaz sem danes še preslab, čeprav sem maziljen za kralja; a ta moža, Cerújina sinova, sta močnejša od mene. Gospod naj tistemu, ki dela húdo, povrne po njegovi hudobiji!«
Currently Selected:
:
Highlight
Share
Copy
Want to have your highlights saved across all your devices? Sign up or sign in
SSP © 1996, 2023 Društvo Svetopisemska družba Slovenije. Svetopisemska družba se posveča širjenju Svetega pisma, da bi njegovo življenjsko sporočilo lahko doseglo vse ljudi. Tudi ti lahko pomagaš pri tem delu!